Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/256

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ptuje meſto Damaſhk, [1] naj bi tudi tam vſe vérne kriſtjane polovil, ino jih pokonzhal. Poſlali ſo ga, ino mu dali ſtraſhno oblaſt; alj sdaj ſe ga Kriſtuſ vſmili. She veſ ſerdít bliso meſta Damaſhk prijaha, in ko bi trenil ga nebeſhka ſvetloba obſije, na tla vershe, ino vſigamogozhen glaſ is nebéſ sadoní (sagermí): „˛Savl, ˛Savl! po kaj me preganjaſh?“ Veſ preſtraſhen ˛Savl popraſha: „Kdo ſi pa ti, Goſpod?“ In ſpet saſliſhi: „Jes ſim Jesuſ, kteriga ti preganjaſh. Teshko bo tebi ſe meni vſtavljati.“ Veſ trepetáje ino ſtermé ˛Savl odgovorí: „Goſpód! kaj hozheſh, de naj ſtorim.“ Goſpód mu rezhe: „Vſtani, in pojdi v' meſto, ino tam ti bo povédano, kaj ti je ſtoriti.“ Tovarſhi ſo ga sa roko v' meſto peljali, sakaj od prevelike luzhi. ki ga je oſvetila, ni s' odpertimi ozhmi videl. V' Damaſhki je tri dni molil ino ſe pôſtil; po tem mu Bog duhovnika Ananijeta poſhle, ki ga je kerſtil; ino sdajzi je sopet videl, ter je bil vſmilenja boshjiga zhes vſe veſél. — Tudi tebe pregreſhen, raspuſhen zhlovek, ki ſtariſhe shaliſh, neſramno shivíſh alj pijanzhiſh, pohujſhanje delaſh, premoshenje sapravljaſh ino ſe poſvariti ne daſh , tudi tebe vſmilen Jesuſ bara: „Sakaj ti mene preganjaſh? kaj ſim ti hudi ga ſtoril, de mene shaliſh ino na novo moríſh?“

  1. Damaſhk, bogato ſtaro meſto v' Sirji, ki je desheli judovſki polnozhna ſoſeda. Damaſhk ſhe sdaj na jutrovim mozhno ſlovi.