Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/232

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ſo ga ljubili, ino po ſhirokim je ſlovelo njegovo ime.

Kerſhanſki domorodez ſe ne obeſha na kraj ſvojiga rojſtva; zela domazha deshela mu je v' ſkerbi. Rad ſvoj dom sapuſtí, kedar ga je drugej (drusi) potreba. Tudi ſv. Makſimiljan je Zele sapuſtil, ter ſe podal v' nekdajno imenitno meſto Lavrejak bliso Donave, ki je tiſti zhaſ s' Zelam v' eni desheli bilo, kí ſo jo Norikum imenovali. Ravno niſo Lavrejazhani ſhkofa imeli; ino ſo vſi ſposnali, de ni vredniſhiga te imenitne ino ſvete ſlushbe, kakor ſv. Makſimiljan. Sa ſvojiga ſhkofa ga isvolijo, zhe ſe je ravno branil, ino toljke teshe bal.

Veliko je imel ſkerbi ino truda vérne kriſtjane v' dobrim ſtanovitno terditi, nevérnikam pravo véro osnanovati, vbogim pomagati, ino ſvoje drage ovzhize divjim ſovrashnikam branit', ki ſo tiſti zhaſ od vſih krajov nad nje hruli. Koljkor premore, vsame pregnanih pod ſvojo ſtreho, ter jih s' shivesham ín oblazhilam preſkerbí. De bi v' ſvojih velikih ſkerbeh ne opeſhal (oſlabel), moli rad in pogoſto, poſebno pa proſi per ſveti maſhi Boga sa pomózh, ker vé, de Bog ſlushavnikam ſvojim rad pomaga, ki ſvoje ſkerbi pred nja polágajo.

She bliso ſedem ino dvajſet let ſe je ſv. Makſimiljan v' vinogradi Goſpodovim snojil (potil), ino lepo je she ſveta véra Jesuſova per Lavrejazhanah zvetela. Dober paſtír je bil v'