Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/204

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

pozhaj!“ „Voj, je djala, tega ne; tam bí naj veliko ljudi videlo, ino ſram bi naj bilo.“ ˛Sv. Jefrem ji rezhe: „Ti ſe ljudi bojiſh, Boga pa ne, ki je povſodi prizhejózh, ino bo enbart vſe ſodil?“ Te beſede ſo njo toljko ginile, de ſe poboljſha in ſpokori. — Oh, naj bi mladenzhi nikdar ne posabili, de jih Bog vidi!

Veſ zhaſ ſvojga shivlenja je ſv. Jefrem Bogu sveſto ſlushil, ljudém pa neisrezheno veliko dobriga ſtoril sa duſho ino teló. Na poſledno uro je sapovedal, naj ga prav borno pokoplejo, ino na meſti ſedmine vbogajime dajo; bilo bi shalenje boshje, je djal, vbogim kratiti, na ſedmini pa tratiti.

Mladénzh, boj ſe ojſtre pravize boshje, ino vſake krivize varji ſe, sakaj: „Ni mraka ne teme toljke, de bi ſe greſhnik mogel v' njo sakriti.“ Job. 34, 22.

„Sedajna tvoja hoja le koſzhek pota je; de dojdeſh v' kraj pokoja, gredózh ne mudi ſe.“ ˛Sv. Jefrem.

26. ˛Sv. Jernej.
Isglèd prave prijasnoſti.

Po miſlih zerkvenih vuzhenikov je bil ſv. Jernej (Arni, Paternush) ſpervizh Natanael imenovan. Bil je v' Galileji rojen, vbogi, poſhten ribizh, kakor vezh del vſi drugi apoſtelni. S' ſvetim Filipam ſta ſi bila poſebna prijatla.