sgrabila. Neki dan od doma gre, najde gredózh kravo revniga vboshzheka, ino jo is hudobije tako dolgo s' kamenjam naganja, de obleshí, in k' domu ne more. Pride divja svér, ino kravo rasterga. Jokáje ſrotej krave jiſhe, ino Jefrema vpraſha, ali kaj vé, kamo bi kravza bila? Nameſto odgovora ga Jeſrem oſhabno smérja ino mu perímke daja. — Najde ſe ſhe veliko takih noroglávzov, ki vbogo shivinzo sa kratek zhaſ preganjajo, ljudem pa beſedújejo, ter ne pomíſlijo, kako je to velik gréh. Tudi njih Bog tepel bo, kakor neſrézhniga Jefrema.
Meſenz dni po tem ſe mladi Jefrem is polja k' domu ſpravlja. Dalezh je bilo, nozh ga objide, ino moral je per nekim ovzharji prenozhiti. Ovzhar je bil piján, ino kér je terdo ſpal, perderò volki nad zhedo, ino veliko ſhkode naredijo. Drugo jutro pridejo laſtniki, kterih ſo ovze bile, ino ne verjamejo, de bi jim volki toljko ſhkode ſtorili bli, ampak tèrdijo, de ſo le tatjé; ter dajo paſtirja ino vbogiga Jefrema v' jezho sapreti, kakor bi bila tatíje tovarſha ino pomagavza. S' njima ſta bila ſhe dva jetnika saperta, kterih eniga ſo dolshili, de je vbijavez, drugi preſheſtnik. — V' ſedmih dneh ſe Jefremu v' ſpanji angel prikashe ino ga pobara, sakaj je v' jezhi? „Sa to, mu shaloſten odgovorí, ker me dolshijo, de bi bil tate v' ovzhàrnzo ſpuſtil, zhe ſim ravno nedolshen.“ „Dobro vém, de ſi v' tém nedolshen; alj le ſpomni ſe, kaj ſi nekoljko popréj vzhinil (ſtoril), ino ſposnal boſh, de je Bog pravizhen.“ Kedar ſe
