imáſh; ſaj ne véſh, kamo ſhe doneſ alj jutri prideſh. Ako ſe mlado drevze ne poshlahtní, in ſe divjaku shlahna mladika ne vzepi (ne vpelza), tudi ſtaro drevó shláhniga ſadja rodilo ne bo. Tako mladenzh, ki ſe nozhe vuzhiti, vſe ſvoje shive dni malovredua leſnika oſtane.
4. ˛Shterti potrebni nauki ſo pravila alj regelze, ki ti pravijo, kako ſe naj modro sadershíſh ino pametno vèdeſh (noſiſh), de boſh prijeten Bogu ino poſhtenim ljudém. Fantizh, ki sna beſedo prav poſtaviti, ino ſe zhedno sadershati, naj she pride v' goſpoſko hiſho alj v' kmetiſhki hram, bo povſodi prijatelov najdil, ino vſè ga bo rado imelo; nesaroblenza ſe vſaki rad sogne. Torej ſv. Pavl opomina: „Bratje, karkolj je reſnizhno ino ſpodobno, kar je pravizhno, ſveto in ljubesnivo, karkolj je dobriga imena, kar je zhednoſti in hvale vredno, to vam bodi na miſli!“ [1]
˛So mladenzhi, ki bogate ſtariſhe imajo ino ſe s' ſvojim blagam bahajo, rekozh: „Meni ſe ni potreba vuzhiti, ſaj ſim bogatih ſtariſhov ſin.“ Alj kako aboten je taki guzh (marn)! Kaj pomaga mladenzhu polna hiſha blagá, glava pa prasna? Modróſt ſe s' dnarjami kupit' ne da, de bi védel s' blagam modro ravnati. Poſvetno blago bres dôbriga nauka ino pa prah na zeſti, ktiriga veter pomete alj nagel desh v' blato premení. Mlad baházh, ki ſe nozhe vuzhiti, bo ſtar berázh moral kruha proſiti. „Kdor ſe na
- ↑ Fil. 4, 8.
