kar kolj je zhaſtitliv ſtarzhek rekel, tega ſe je ljudſtvo dershalo. Poſtavijo ga na neki viſok kraj Jerusalemſkiga tempelna, kjer je veliko ljudi sbranih bilo, ino vpíjejo: „Oj pravizhen mosh, ti nam pové, kdo je Jesuſ, kteri je krishan bil? Kar nam boſh rekel, vérvali bomo.“ ˛Sv. Jakob na veſ glaſ odgovori: „Jesuſ, ˛Sin boshji, ſedí na deſnizi ſvojga vézhniga Ozheta, ino bo priſhel v' oblakih vſe ljudi ſodit.“ Veliko poſluſhitelov je na to veſel glaſ sagnalo, rekózh: „Hvalen bodi Davidov ˛Sin!“ ˛Sovrashnike Jesuſove je pa to toljko vjesilo, de ſo ga is viſhine na tla vergli. ˛Svet mosh sopet vſtane, ino klezhè sa ſvoje ſovrashnike moli; oni ga pa s' kamenjam pobijajo, ino eden njih ga poſlednizh s' batizó (kolam) pa glavi vdari, de vmerje.
˛Svéſtiga ſlushavnika boshjiga ne ſmé biti ſram ino ne ſtrah, dati Bogu ſpodobno hvalo in zheſt, zhe bi bilo ravno hudo sa to. Ravno to nam ſv. Jakob v' ſvojim liſti priporozha, ter govori: „Blagor zhloveku, ki ſkuſhnjo preterpí, sakaj ſkuſhan bo prijél venz (krono), kteriga je Bog tajiſtim obljubil, ki njega ljubijo.“ Jak. 1, 12. Kratek zhaſ in lehko delo naj nam vſelej bo, s' kterim ſrezhno in veſelo vezhnoſt ſlushimo.“ ˛Sv. Jeronim.
