Tomasha Kempzhana bral, imenovane: Hoja sa Kriſtuſam. Jél je zelo ſvoje shivlenje po tih bukvah ravnati.
Tudi blishnim v' nebeſa pomagat, ga ni grosilo s' otrozmi v' ſholo hoditi, ſe latinſhine navuzhit, zhe je bil ravno she 33 let ſtar, ter je védel, de vuzhiti ſe gerdo ni, zheſar zhlovek ne vé, alj ne snati ino ſe ne vuzhiti, kedar bi lehko, to je gerdo. — V' ſholah ſe mu vezh bogabojezhih mladenzhov pridrushi, ki ſe saobljubijo, vſe ſvoje shive dni Bogu ſlushiti ino duſham v' nebeſa pomagati. Kedar ſo ſe isſholali, ſo bili v' Benedkih maſhniki poſvezheni. Tí ſo bili pervi tovarſhi imenítniga reda (ordna) tovarſhije Jesuſove, ki ſe jim Jesuiti pravi. ˛Slavni, vuzheni ino ſveti moshjé ſo Jesuiti bili, mladenzhev poſebni prijateli in vuzheniki, kakor njih duhovni ozbe ſv. Ignazi, kteri je mladenzhe nar rajſhi vuzhil, ino sa nje ſkerbel.
Veliko veſelje bilo je ſvetimu Ignazju ſvetlo nebó ino svesde pregledovati, in rad je sa to na kako viſhino ſtopil. Kedar je lepoto nebéſ premiſhloval, ſe je od veſelja rasjokal, rekózh: „Kako oſtudna je meni semlja, kedar nebeſa pogledam!“ — Tudi ti povsdigúj ſvoje ſerze k' nebeſam; one naj bojo tvoje shelje, one tvoje nar ſlajſhi veſelje; le kar zhlovek ſerzhno poshelí, to tudi ſkerbno jiſhe; kdor pa jiſhe, on najde.
˛Sv. Ignazi je imel poſebne dve ſkerbí: perva je bila, Boga prav zhéſtiti: sa to je bil njegov navaden prigovor: „Vſe k' vezhi
