Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/178

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Sa njegove vuzhenoſti ino ſvetoſti del ſo ga maſhnika shegnali. Grosoviten pomor je tiſti zhaſ po Rimi bil, ino nevſmilena kuga je tudi papesha pobrala. Nameſti nar viſhiga poglavarja ſvete zérkve je ſv. Gregor prozeſje peljal, per katerih ſo Boga proſili, ino ſvetnike v' priproſhnjo klízali, naj bi jim Bog ſtraſhno ſhibo odvsél; kar ſo bili vſliſhani. V' ti ſpomín ſe ſhe sdaj ſvetiga Marka dan prozeſja vodi.

Toljko ſlavniga moshá ſo sdaj papesha isvolili; ſv. Gregor ſe pa toljke zheſti preſtraſhi, v' hoſto sbeshí, ino ſe v' neki berlog ſkrije. Ljudje pa nozh ino dan Boga proſijo, naj jim ſvetiga Gregorja svédeti da, ino sa viſhiga paſtirja kerſhanſke zérkve poſtavi. Bog je njih proſhinjo vſliſhal, de ſo ga svédeli ino poſilim v' Rim pripeljali, kjér je na meſto ſvetiga Petra poſtavlen bil. Vſe ſe je veſelilo, le on je bil shaloſten, ter ſe je bal, de bi ſvojih velikih dolshnoſt tenko dopolniti ne mogel. „Tako me ſerze boli, de komej govorím, je nekimu prijatlu piſal. Zheſar ſe drugi veſelijo, ſim jes shaloſten. Proſim, moli sa mene!“ — Bog sanizhuje zheſtilakotne, ki po viſokih ſlushbah hrepenijo, rad pa ponishnim pomaga, kteri v' njegovo pomozh savupajo.

˛Sv. Gregor je bil dober paſtir ſvojih ovzhíz, veſ ſkerben sa boshjo zheſt ino isvelizhanje duſh. Lepo zerkveno pétje, ki ſe ſhe sdaj per ſlushbi boshji v' naſhih zérkvah pôje,