Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/171

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

16. ˛Sv. Franziſhko Salesjan.
Isglèd pohlévniga mladenzha.

Bogabojezhi ſtarejſhi po navadi tud' bogabojezhe otroke imajo, sakaj jabelko dalezh od debla ne pade. Tako je imel ſv. Franziſhko, v' gradi Sales bliso Franzoſkiga rojen, ljubesniviga ozheta, pa ſhe ljubesnivſhi mater, ki ſta bila shlahniga rodú. Ko ga je mati ſhe pod ſvojim ſerzam noſila, je Boga vedno proſila, raji ne poroditi, kakor doshiveti, de bi njeno déte kdaj ſkos greh ſovrashnik boshji bilo. Sa to je doſtikrat otroku ponovila, rekozh: „˛Sinko moj! rajſhi bi te mertviga vidila, kakor pa svédela, de bi ti le en tam ſmerten greh ſtoril.“ Brala mu je shivlenje ſvetnikov, she maliga v' zérkev s' ſebó vodila, ino ga vuzhila, kako ſe ima v' hiſhi boshji ſpodobno sadershati. Bilo ga je satorej v' molitvi, poſebno per ſveti maſhi, ko angela viditi. ˛Sploh gola pamet ino pohlevnoſt ga je bila. Lashi ſe je toljko bal, de je rajſhi vſako ſhtrafo preſtál, kakor bi ſe bil slegal. ˛Sam ſi je pritergal, ino vboshzhikam dal; pa tudi sa nje vbogajime proſil. — Tako je bogabojezha mati ſinu perva ſrezha na ſveti, pa tudi poboshen ſin dobre matere nar vezhi veſelje.

Dali ſo ga v' viſoke ſhole v' Paris, po tem pa v' Padvo [1] na Laſhko vuzhít ſe. Imel je lepo

  1. Padva, ſtaro imenitno meſto v' laſhki desheli. Viſoke ſhole ſo nekdaj toljko v' Padvi ſlovele, de je bilo neko leto po 2 — 3000 ſhtudentov is vſih krajov ſveta. Med 96 zérkvami je nar imenitnej zérkev ſvetiga Antona Padvanſkiga, v' kateri nja ſveto truplo pozhiva.