Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/165

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

pa per banderi zeſarju sveſto ſlushiti; kdor, pervo obljubo posabi in véro satají, tudi druge ne dopolni, in pred ſovrashnikam beshí. ˛Sv. Florjan ni tega ſtoril.

Grosovitna zeſarja, Dioklezjan ino Makſiminjan, vkasheta ojſtro kriſtjane ſiliti, naj satajijo Jesuſa, alj jih pa pomoriti. Veliko kriſtjanov ſe preſtraſhi ino is meſta beshí, ſv. Florjan pa le v' meſto hiti, jih v' pravi véri poterdit. Gredozh ga sholnirji ſrezhajo, ki jih je nevérn poglavár poſlal, kriſtjane lovít. ˛Sv. Florjan ozhitno ſposna, de je kriſtjan, in ſe njim voljno vda, de ga pred poglavarja shenó. ˛Sodník ga mozhno nagovarja, naj malike zheſti, kakor je vkasa zeſarſka; ſv. Florjan mu pa na ravnoſt odgovorí, de tiga nikdar ſtoril ne bo, naj le s' njim ſtori po zeſarſki sapovedi. Poglavar ſe mu grosi, de ga bo muzhiti, tudi vmoriti dal, zhe ne dopolni povelje zeſarſke. ˛Sv. Florjan je odgovoril: „Jes zheſtim ſvojga Boga ino le njega molim. ˛Sluſham tudi vkaso zeſarſko v' takih rezheh, ktire vojſko sadévajo; alj malikam darvati ino jih moliti, meni nobeden sapovedati ne more. Ti imaſh sdaj moje telo v' oblaſti, pa moje duſhe ne; zhres njo le Bog obláſt ima.

Veſ raskazhen poglavar ga vkáshe pretépati, nevſmileno s' grebeni tèrgati, ter ga ſpet nagovarja, naj malikam daruje. „Ravno sdaj darujem ſvojimu Goſpodu Jesuſu Kriſtuſu to ſvoje terplenje;“ mu ſv. Florjan