Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/137

je ſhe pred ſmertjo vſe ſvoje vuzhenze, jih opominvajé: „Preljubi moji otrozi! ne navelízhajte ſe dobrih del opravljati; shivite kakor bi vam vſaki dan vmreti bilo.“ — Vſe ga je hotlo per ſebi imeti; alj on je odgovoril: „Anton gre sdaj od tod, in ne bo dalej vezh per vaſ.“ — Povernil ſe je v' ſvojo ljubo ſamoto, ter je ſrezhno ino veſelo vmerl.

Kako reſnizhne ſo beſede ſv. Paula, ki govori: »Bogabojezhoſt je sa vſe dobra, kér ima obljubo ſedájniga shivlenja, ino prihodniga.“ Tim. 4, 8. „Brumnoſti hod je med vſemi nar lepſhi pot.“ ˛Sv. Gregor.

5. ˛Sv. Avguſhtin.
Isglèd praviga poboljſhanja.

V' Aſriki, ^[1] delezh sa morjam je bil ſv. Avguſhtin rojen. Imel je slo poſvetniga ozheta,

1. Aſrika, med pètemi deli ſvetá nar gorkejſhi ſvèt, je od naſ globoko pod jugam. Po vſih krajih v' morji ſtoji, le majhen krajez semlje, ki ſe ˛Suez imenuje, ſe terde Asije dershi. ˛Straſhne puſhave, nesmérne planjave rasbeleniga péſka, ſo v' tiſtih nesnanih deshelah. Vetri ſo goſtokrat vrezhi, kakor plamén, ter s' ſvojim ſtrupam ljudi ino shivino vmorijo. ˛Suſha je toljka, de dni hoda vode ne najdeſh. Nekoljko primorſkih krajov je pa tudi lepih in rodovitih, kakor Egipt. Ludjé ſo od prevelike vrozhine sagoreli ino zherni; po vezhim Mahomedanſke vere, divji ino sapuſheni. V' Aſriki je ſhe veliko roparſkih (rasbojniſhkih) meſt, kjer s' ljudmi, kakor s' nevumnoj shivinoj kupzhujejo.