ino mu sveſto ſlushiti. Tudi brati ſe je navuzhil. — Dobro je ſina v' ſholo dati, ki je prebriſane glave, pa sadershanja lepiga; lehho bo kdaj imeniten goſpód, ſlava ſvoje shlahte, ino ſrezha ſvojiga ljudſtva; alj ſhe loshej bo ſin sapeljan, sanikarn potepúh, ſramota ſvojiga kraja, ino zele deshele nadloga. Ni na ſveti vezhiga neteka, kakor je ſpazhen dijak (ferderban ſhtudent), kedar ſe smoti. Ozhetu ino materi beraſhko palizo prineſe, bratam ino ſeſtram ſuknjo isſlezhe, ino poſlednizh ſam sa njimi berazhiti gre. Bog varji ſtariſhe takih ſhtudentov! Kedar ſe pa otrozi v' meſtne ſhole dajajo, naj bo ſtariſhev perva ſkerb, de bojo per poſhtenih kerſhanſkih ljudéh.
˛She ni bil poboshen mladenzh ſv. Anton dvajſet let ſtar, she ſo mu ſtarejſhi pomerli. On ino njegova ſeſtra, ki je mlajſhi od njega bila, ſta lepiga premoshenja prijela. Obílno premoshenje ſtariſhev je pogoſto pohujſhanje otrók; alj ſerze ſvetiga Antona je le v' nebeſah ſvoje shelje imelo. Podál ſe je neko nedelo v' farno zérkev k' boshjimu opravilu. Gredózh premiſhljuje ſveto shivlenje apoſtelnov ino pervih kriſtjanov, kako ſo vſe sapuſtili, ino sa Jesuſam ſhli. Tudi on shelí tako ſtoriti, ako bi boshja volja bila, ſi lepſhi plazhila v' nebeſih saſlushit. Kedar v' zérkev ſtopi, ino duhovnik na lezo (pridishnizo alj kanzel) prídejo, ravno beſede is ſvetiga evangelja beró, ktire je Kriſtuſ bogatimu mladenzhu povedal: „Ako hozheſh
