ſveti nedolshnoſti! angel je v' zhloveſhki, podobi. Kdor pa hozhe nedolshno shiveti, mora sa ſveto zhiſtoſt ſkerbeti, kakor ſv. Alojsi.
Kedar je vtegnil, ſe je v' ſveto ſamoto podál, in zhe ſo sa njim poglédali, kaj dela, je klezhé molil, ſveto pél, alj pa ſvete bukve bral. — Otrok, ki ſe rad poteple, ſvoje nedolshnoſti dolgo ohranil ne bo; otrozi ſe med ſebo ſtraſhnih rezhi navuzhijo. Mladénzh, ne sahajaj v' ſlabe tovarſhije, dershi ſe Jesuſa ino Marije kakor ſv. Alojsi.
Bogu bolj sveſto ſlushiti ſe je saobljubil vſe ſvoje shive dni zhiſto pa deviſhko shiveti. De bi v' gréh ne padil, ſe je vſako ſredo, pétek ino ſaboto poſtil, pa tudi druge dni le sa potrebo jedil ino pil. Shenſkih ſe je zhiſti mladénzh ſkerbno varval, ſe ni bres ſile s' nobeno pogovarjal, ino je beshal dalj ko je mogel is takiga kraja, kjér ſe je kaj neſpodobniga godilo, alj govorilo. — Kako pa ſedajnih mladenzhov veliko shiví? Mnogoterim je ſhe materno mleko po sobih zedi, in she ſo ljubo nedolshnoſt sgubili. Shivijo, kakor bi ne bilo pekla ino ne nebéſ. Kar je gerdiga, jim dopade, poſhtenja pa jih je ſram; ne bojijo ſe greha kakor ſv. Alojsi.
Ozhe vseme mladiga Alojsija na vojſko, de bi ſe sholnirſhine privadil. ˛Sliſhal je bojake gerdo govoriti, ino ſhe ni vedil, de ſo neſpodobne beſede greh, Kakor hitro je pa ſposnal, de ſo te neſpodobne beſede greh, ſe je vſiga
