„Poglej, pravi goſpod Bog, jes hozhem ſvojiga angela poſlati, ki pojde pred tebó; on bo tebe na poti varval, in te pripeljal v' tajiſti kraj, katerga ſim tebi pripravil. ˛Spoſhtúj ga ino gléj, de njega ne sanizhujeſh. Kedar boſh greſhil, on tebi ne bo prisaneſil; v' njem je moje ime.“ [1]
Pozheſti vſaki dan sjutraj ino svezher ſvojiga angela varha, ter ſe njegovimu varſtvu isrozhi, rekózh: „Ljubi angel, ti varh moj, vſelej mi k' pomozhi ſtoj!“ — Obljubi pa tudi ſvojimu angelu ga lepo vbógati, ino mu sveſto pomagati Boga zheſtít' ino blishniga isvelizhat'. Kdor ſam ſebe in druge hudiga varje, sa ſrezho ino svelizhanje ſvoje ſoſeſke ſkerbi, on je angelz ſvojih bratov, ino bo tudi v' nebeſih angelov ſrezhen továrſh. — Poklizhi v' vſih ſkuſhnjavah ino nevarſhinah ſvojga angela v' pomózh, íno ſe hudiga ne boj. [2] „Bog je ſvojimu angelu vkasal, de bo tebe po vſih tvojih
- ↑ II. Mos. bukve 23, 20 — 21.
- ↑ Neki grosovitni deshelſki poglavár je vbogi materi mosha ino otrokam ozheta v' jezho vergel. She 15 meſenzov je bil nedolshen mosh sapèrt. Neko dolgo nozh mati poklekne in tudi otroke moliti opomina rekozh: „Otrozi! ſhe vi molite ino perporozhite ſe ſvojim angelam varham, naj Vſigamogozhniga naproſijo, de ſe bo vjetiga ozheta vſmilil.“ — Otrozi vbógajo. Nagloma pa nar mlajſhi njih, ſhe veſ nedolshen angelz, savpije ino ſtermo ſkos okno gleda rehôzh: „Mama! poglejte angelze, kako ſe ſvetijo, in pa kak hitro dirjajo proti poglavarjovi hiſhi! Sdaj she v' hiſho grejo.“ „Hodi ſpat, déte, rezhe mati; ti niſi sdravo, ki to govoriſh. K' temu moshu ne hodijo angelzi.“ — „˛Shli ſo ſhli k' njemu;“ déte poterdi. „Kaj niſte mati vi ſami rekli, sazhne ſtarejſhi otrok, de angelzi per bogabojezhih zhújejo; lehko ſo naſho molitev ſliſhali, ino ſo ſhli hudimu goſpodu povedat, kar je Bog rekel.“ Materi ſe na to ſerze ohladí; vſi ſladko saſpijo. — Drugi dan poglavar ſvojmu piſarju velì: „Kakorkolj ſim ſe nizoj obernil, neprenehama ſim proſhnje shene ino otrók sa tega jetnika ſliſhal; niſim imel pokoja, dokler ſim mosh beſedo dal, kakor hitro bo dan tiga jetnika ispuſtiti. Naj ſe to sgodí!“ — Kmalo po tèm reſhen ozhe sheno ino ſvoje atroke objame.
