zhe le po ſvoji mozhi dobriga ſtoriſh. Ravno to tebe vſmileni Jesuſ vuzhí, rekòzh: „Delajte ſi prijatle s' poſvetnim samoshenjam (krivizhnim mamonam) de vaſ, kedar obnemàgate (vmèrjete) vsamejo v' vezhne prebivaljſha (v' nebeſa).“ [1]
Kerſhanſki mladénzh pa nima ſamo prijatelov na tem ſveti; tudi v' nebeſih, kjér je domá, bres ſhtevila veliko snanzov ino prijatlov imá, katerih ne ſmé posabiti.
9. Med nebeſhkimi snanzi ino snankami je nar perva prijatelza tvoja sa Bogam Maríja prezhiſta deviza, tvoja nar mogozhnejſhi priproſhniza. Kakor Janesu pod krisham njo je tudi tebi vſmileni Jesuſ isporozhil, rekozh: „Poglej tvoja mati!“ Satorej njo moraſh pa tudi ſvojo nebeſhko mater ſpoſhtovati ino ljubiti kakor ſv. Janes, Ijubesnívi Marijni ſin. — Marija je perbeshaljſhe gréſhnikov, kterim vſmilenje proſi in sadobí; zhiſtim mladenzham je pa ſkerbna mati, ki jih tako rekozh na ſvojih rokah noſi, de ſe noboden ne pogubí, kdor Marijo prav zheſtí. [2]
- ↑ Luk. 16, 9.
- ↑ ˛Svet Anshgar je v' petim leti ſvojo mater sgubil, ino ſe je po tem slo ſlabo sadershal, ter v' nevarnoſti bil, ſe pogubiti, Sdaj ſe mu je ſenjalo, kakor bi bil v' neko blato globoko sagresnil, kateriga she ni vezh gasiti mogel. Polek blata je videl gladko zeſto med drevjam selenim, po zeſti pa trumo zhiſtih deviz, prav po nebeſhko belo oblezhenih. Pred njimi je priſhla nar imenitnej nebeſhka goſpa, ktero je lehko sa vſih kraljizo ſposnal. Prijasno njega saklizhe po imeni, rekozh: „Moj ſin Anshgar!“ Mladenzh ſe ogleda ino vidi v' nebeſhki drushini tud ſvojo rajno mater, in hozhe njej v' narozhje ſkozhiti; alj on ne more, ker pregloboko v' blati tezhi. „Vidiſh moj ſin, mu sdaj nebeſhka kraljiza rezhe; ako ti hozheſh v' naſho drushino priti, moraſh veſ drugi mladenzhizh biti. Varji ſe prasnih jigrázh ino otrozhjiga labranja; bodi priden, pokoren ino bogabojézh; po tem boſh priſhel tudi ti ob ſvojim zhaſi h' ſvoji materi v' naſho tovarſhijo.“ To je mladenzha toljko poboljſhalo, de je odraſtil moder mosh, ſv. ſhkof ino imeniten apoſtel nemſhkih deshél.
