Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/104

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

kolj snajdeſh, moli ozhitno, moli ſkrivaj v' ſvojim ſerzi. „Bogabojezha duſha je tempel boshji, in zhiſto ſerze nar lepſhi altàr.“ (˛Sv. Bernard.)

4. ˛Shterti prijatel, ſrezhniga shivlenja sveſt tovarſh, je ſveti pôſt, varh ljubiga sdravja, ſvete zhiſtoſti sveſt redník ino ozhe kerſhanſke mére v' shiveshi. Moder pôſt zhloveka vuzhí s' malim sa dobro vseti ino ſe ſhkodlivih rezhí varvati, hudo poshelenje premagati ino greſhne pozhutke ſtrahvati; kdor pa to premore, vezh veljá kakor vojſhak, kteri meſta ino kraljéſtva premaga. Nesmérna shertnoſt nar vezh ljudi v' nar boljih letah pomorí; ljudjé, ki ſe radi po pameti poſtijo, vzhakajo ſtarih dní.

Ljubesnivo ino prijetno je jaſno nebó, ktérga ne sakrivajo temni oblaki, ſhe ljubesnivſhi je tresno teló, ki po malim jé ino pije; v' njem biſtra pamet prebiva. Debele megle ſonze sakrivajo, preobloshen shelodez pamet tamní; is gnoja ſmerdliva ſoperza vſtaja, is polniga trebuha pa kalne (môtne) miſli. „Varujte ſe, de vaſhe ſerza ne bojo preobloshene v' poshreſhnoſti ino v' pijanoſti.“ [1] Neſrezha perburi ko nagel piſh nad zhloveka, in poshreſhnik ji vbéshati ne more. Ne boj ſe, de bi po pametnim poſti s-hudel ino oſlabel; Daniei ino njegovi tovarſhi ſo rajſhi ſozhivje jedli ino zhiſto vodo pili, kakor ſe per kraljevi misi goſtili, vender ſo bili

  1. Luk. 21, 34.