XIII. Trétja nedélja po ſv. tréh kraljih.
Od dolshnóſt goſpodarjov.
Od dolshnóſt goſpodarjov.
Jesuſ osdravi góboviga ino ſtotnikoviga hlapza. Mat. 8, 1 — 13.
Kakor imá zel ſvét eniga Goſpodarja v' nebeſih, tak imá vſaka hiſha ſvojiga poglavarja na semlji. Bog, neſkonzhno moder viſhar vſih ſtvarí, je vſaki hiſhi ſvojiga hiſhnika dal, ino kakor on sa veſ ſvét ſkerbí, mora tudi vſaki hiſhen poglavár sa ſvoje ſkerbéti. Takiga sveſtiga hiſhnika nam deneſhen ſv. evangelj na ſtotnim poglavarju pokashe, ino vſe hiſhne predpoſtavlene uzhi, kako naj sa ſvoje podlosbhe ſkerbíjo.
I.
Kako dober je Ozhe nebeſhki ſvojim otrokam na semlji, nam vſmileni Jesuſ prav shivo pokashe. Vſaka beſeda, ki jo je sgovoril, je bila sa duſho isvelizhanſki nauk; vſaka ſtopinja, ki jo je ſtoril, je bila dobrota sa truplo; le zhudo je bilo zelo njegovo shivlenje.
V. 1. Raslagal je enkrat na neki Galilejſki gori oſem lepih isvelizhánſtev ino veliko drugih naukov; in kedar jih je rasloshil, ſe is gore v' dolino podá. Na poti per nekim Galilejſkim meſti ga ſrézha gobov mosh, veſ ſromák v' ſtraſhni nesnani bolesni. Vſe je beshalo pred njim, sakaj gobe ſo ſe rade prijele; nobeno sdravilo mu pomagalo ni; redek je bil, de bi v' tej bolesni osdravél. Alj kar je per ljudéh nemogozhe, je per Bogu vſe mogozhe. Gobov ſrotej, od ljudi sapuſhen, ſe k' Jesuſu oberne, pade na ſvoj obras, ino na veſ glaſ poproſi, rekozh: „Goſpod! ako hozheſh, me lehko osdraviſh." Ino glejte! ni bilo mu potréba veliko proſiti: Jesuſ je ſvojo roko istegnil, ſe njega doteknil ino rekel: „Jes
