kjér ſe otrozi nad ſtariſhe povsdignjejo ino po ſvoji volji ravnajo. Vſe hudo, kakor is divjiga hleva, is take hiſhe divjá. — Blishej! blishej doneſ ſtariſhi ino otrozi! Vam deneſhen ſv. evangelj kashe na Jesuſa, Marijo ino ſv. Joshefa, kako ſe naj sadershite.
I.
V. 42. Vſako léto ſta hodila brumen Joshef in Marija o navadnih prasnikih v' edin Jerusalemſki tempel Boga zheſtit ino hvalit. Tudi gré Jesuſ, ravno dvanajſt lét ſtar, s' njima k' velikonozhnimu prasniku. Dopoſvezhovali ſo ſedmi den ſvetiga zhaſa. Vſi poboshni ali andohtlivi molzi ſe vernejo ſpet domú, le ſam Jesuſ ſe ni navelizhal v' ſlushbi ſvojiga nebéſhkiga Ozheta oſtati.
Marija in Joshef ſe dalje v' tempelni ne pomudita. Kér miſlita, de je Jesuſ s' snanzi odſhel, gréſta mirno k' domu. Den hoda prideta, po Jesuſu praſhata, pa med shlahto ga najti ni. — Vſa shaloſtna ino pobitiga ſerza ga greſta iſkat nasaj po poti v' Jerusalem.
V. 46. V' tempelni maliga Jesuſa najdeta ſedejozhiga v' ſredi med uzheniki: poſluſha jih, ino odgovarja tak modro, de ſe vſi zhudijo nad njim, ki je ſhe mlad fant, pa shé toliko saſtópn. Shaloſtna mati, kér ga sagleda, od veſelja poſtoji; alj shaloſti, ki jo je v' ſkerbéh sa ſina ſprehajala, ni mogla samolzhati: „Sin! kaj ſi nama to ſtoril?“ rezhe ſkerbna mati, de ſe shaloſti ohladi. — Jesuſ pohlevno vſtane, ſe ne isgovarja Josheſu ino Marii, tudi ne vſtavlja ſe njima; ſamo ſpomniti hozhe, de je on ˛Sin Boga Ozheta, ino njima ponishno odgovori: „Kaj, de ſta mene iskala? ſaj véſta, de moram biti v' tém, kar je mojiga Ozheta." Jesuſ pa tudi ſkashe, de je kakor ſin zhlovekov tudi teléſnim ſtariſham pokorn; satorej ſe lozhi uzhenikov, ſe ſpet s' njima domu podá, ino je njima pokorn.
Na kratko ſv. evangelj pokashe Mariino ino Joshefovo ſkerb sa ſvojiga boshjiga otroka, le s' kratkim nam ſv. Lukesh popiſhe Jesuſovo pokornost do ſvojih ſtariſhov, pa sadoſti je v' tem lepih naukov sa ſtariſhe, poſebno pa sa vaſ, vi otrozi! zhe le nekoliko ſv. evangelj rasbeſedimo ino premiſlimo.
