Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/69

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

I.

Grosna tema nevédnoſti, hudobije ſtraſhen mrak, je pokrival Jude ino ajde, préden ſe je Kriſtuſ vrodil. Obedvojim je Bog odreſhenika obljubil, ki jih bo nebeſhka luzh resſvetil, ino odreſhil. Napovedane ſo bile snamenja, katere ſe bojo godile, préden ſe bo isvelizhar rodil. Vſi modri ino bogabojezhi ljudjé ſo na to sheljno zhakali.

Angelzi ſo shé paſtirjam veſelo osnanili, de jim je rojen isvelizhar ſvetá; she ſta ˛Simeon ino Ana po Jerusalemſkim tempeljni rasglaſila bila, de je malo déte Jesuſ obljublen odreſhenik. Veliko bogoljubnih duſh ſe ga je na tihim veſelilo; pa ajdam, katere je tudi priſhel isvelizhat, je ſhe nja rojſtvo nesnano; tudi Judovſke viſoke glave vſiga tega ne vedó. — Glejte, tak vſmilen Bog po ſvoji neſkonzhni modroſti prevsetnim ſvoje velizhaſtvo sakriva, ino le vbogim, ponishnim dusham rasodéva. Alj tudi ajdam, tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga edinorojeniga ˛Sina osnaniti, pa na zhudno, poſebno visho.

V. 1. Modri moshjé is jutrovih krajov, kjér ſvetlo ſonze vſtaja, ino bel den rodi, imenitni moshjé, morebiti kraljeve kervi, katerim ſv. trijé kralji pravimo — oni ſo obljubo odreſhenika vedili, de bo na Judovſkim rojen. ˛Shpogali ſo svesde na nébi, ino ſo snamenja zhakali, ki jim bo prihod isvelizharjov osnanilo. Sdaj poſebno svesdo vgledajo, ino po vdajanji boshjiga duha ſposnajo, de jim ravno ona kashe rojſtvo Meſija, kralja vſih kraljov, ki ſe je mogel na Judovſkim roditi, kakor je bilo v' IV. bukv. Mos. 24, 17. prerokovano: de bo svesda perſjala is rodu Jakopa, kateri je bil ſtar ozhák Israelſkiga ljudſtva. — Niſo dolgo dvomili, ne pota odlagali, gredozh ſe podajo nebeſhkiga kralja poiſkat, ino pozheſtit. — Poglavitno meſto na Judovſkim je bilo Jerúsalem; v' to meſto ſe namenijo, ino grejo k' Herodeshu, tiſtózhnimu kralju, praſhat po novorojenim Meſiju, rekozh: „Kdé je rojen Judovſki kralj, kateriga ſo preroki osnanili? Nam ſe je njegovo snamenje, prezhudna svesda perkasala, sa to pridemo, zhe ſmo ravno ajdje, njemu ſpodobno zhaſt ſkasat.“