Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/41

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

kraj, ino vſi ſo ſo morli v' ſvojim kraji popiſati. — Joshef ino Marija ſta bila is nar imenitnejiga rodu Juda, is perve shlahte Davida, ki je bil v' Betlehemſkim meſti domá. — Vſa pokorna greſta tedaj is Nazareta dolgo pot v' Betlehem k' popiſvanju. — Alj vſe to ſe je po boshji volji sgodilo; sakaj preroki ſo napovedali, de bo Meſija v' Betlehemu rojen. — Glejte, tak po pravizhni pokorſhini vſelej boſhjo voljo dopólnimo!

V. 6 — 7. ˛Srezhno prideta Marija ino Joshef po teshavnim poti v' ſvoje domazhe meſto Betlehem; alj ljudi je bilo veliko, meſtize majhno, ino ona dva vboshna niſta mogla ſtrehe dobiti. Podala ſta ſe sunaj meſta prenozhit, najdla ſlab hlev, kamor ſo paſtirzi ſvojo shivino sganjali; ino glej, ravno to ſlabo prebivaliſhe ſi je boshji ˛Sin isvoljil, na ſvet rojen biti; veſ vboshen, de bi naſ revne s' nebeſhkimi darmi obogatil; veſ ponishen naſ saverſhene povsdignit ino isvelizhat. Marija ſvoje boshje dete v' ſlabe plenize povije, ino ga v' jaſelze poloshi. O zhudo miloſti boshje! boshji ˛Sin v' bornim hlevzu leshi, ino naſ uzhi, ſe vboſhtva ne ſramovati, ker je pravizhnim vbogim isvelizhar nebeſhko kraljeſtvo na semljo perneſil.

V. 8. Tiha nozh je bila, vſe je ſpalo, le svesde ſo prijasno na nebi miglale, ino paſtirji ſo bliso tam ſvoje zhéde paſli, kjer je nekdaj brumni David, Meſijov ſtari prededez, tudi ovze paſil ino ſvoje ſvete peſme od prihodniga Meſija pel. Tém dobrim duſham je Bog zhudno rojſtvo ſvojiga ˛Sina rasodél. Ko bi trénil, ſe jim angelj v' nebeſhki ſvetlobi perkashe. Paſtirji oſtermijo od boshje ſvetlobe obſjani, ino boshji ſtrah jih je obletil. Alj angelj veſ perjasen jih potalaſhi, rekózh: „Ne bojte ſe. Veſelo beſedo vam povém, veſel glaſ sa vſe ljudi vam osnanim. Sdaj je rojen v' Betlehemu obljublen isvelizhar, Goſpod nebéſ ino semlje, ktériga ſte she tak dolgo zhakali ino sheléli. Najdli ga bote, ravno bliso vaſ, ne v' kraljevim poſlopji, kamor bi vaſ ne puſtili, ampak v' vaſhim bornim hlevzu; ne na mehkih shametnih vojſhenzah, temuzh v' terdih jaſelzah, v' ſlabe plenize povít, leshí.“ — Oh kako veliko veſelje je moglo biti to sa dobre paſtirje! — Nebo ino semlja ſta ſe ſpet prijasno sdrushila, ſtvarniku hvalo prepevati.