tovarſhov s' ſebó perpeljá, ako ſe s' ojſtro pokoro ni pokonzhálo. Nobeniga poboljſhanja ni, dokler ſe greſhnik ojſtre pokore ogiba.
Poglejmo pokoro pervih kriſtjanov, ino jo s' naſho pomérimo; lozhi ſe kakor nozh in den. Sa male grehe ſo delali pokoro veliko ino ojſtro, in ſkasal ſe je prave pokore vreden ſad. Sdaj je sa velike pregréhe le mala pokora, pa ſhe tajiſta ſe vredno ne ſtori; sa to pa tudi vredniga ſadu prave pokore ni viditi. Od léta do léta ſe nam Jesuſovo rojſtvo ponavlja, ino naſ vender ne prenovi; vsako léto ſe na rojſtvo Jesuſovo pripravljamo, vender le ſtari greſhniki oſtajamo, nerodovituimu dreveſu podobni, ki bo poſekano ino v' ogenj versheno.
III.
Bratje ino ſeſtre moje! sdaj so iſvoljeni dnevi, sdaj so dnevi iſvelizhanja. Prihod Jesuſov ſe nam ſpet perblishuje, kakor ſvetliga jutra beli ſvit; pa naſha pokora je ſlaba ino poboljſhanja ni. Jesuſ bo priſhel, pa gladkiga pota najdel ne bode v' naſhe s' greſhnimi navadami opleteno ſerze. Rasodeval bo ſpet vſim bogoljubnim duſham ſvoje velizhaſtvo, alj gledale ne bodo isvelizharja ſvojga od polſvetnih rezhi oſleplene ozhi. Govoril bo ſpet in klizal ſvoje sgublene ovzhize, alj od poſvetnih rasbot (truſha) gluhe greſhne uſhesa ſliſhale njega ne bojo. ˛Spali bodo greſhniki ſpanje ſvojiga pogublenja. Isvelizhar bo memo ſhel, neſpokorjeni pa bodo vmerli na vezhno. Oj kriſtjani! doſti je greſhniga ſpanja, vſtajajmo mi, ki ſpimo, k' novimu poboljſhanimu shivlenju s' Jesuſam novorojenim ſpet oshivimo.
Ti pa o Goſpod, nebéſ ino semlje vishar, tudi naſhih ſerz Gospodár! ne puſti naſ bres pokore na vezhno saſpáti. Sdrami naſ s' ſvojo modro rokó, de perpravljamo tebi lépo ravno ſteso v' ſvoje revno ſerze. Napolni s' ſvojo tolashbó doline bojezhnoſti (zagovitoſti) vſim rahlim duſham, de ſe s' tebó ſklenjene prevezh hudiga bale ne bodo. Ponishaj gore oſhabnoſti (prevsetije) ino napuha (oſerti, gisdoſti) vſim prevsetnim naj tebe ſpoſhtujejo ſvojga Goſpoda, ki ſi ſe poniſhal kakor hlapez na semljo is ſv. nebéſ, de bi napuhneshe pokrozhal, ponishne povsdignil,
