prebivaliſhe kraljeſtva nebéſhkiga, po Jesusu Kriſtuſu, gospodu ino isvelizharju naſhim. Amen.
IV. ˛Shterta advéntna nedélja.
Od pokore.
Od pokore.
V' petnajſtim léti Tiberja Janes pokoro osnanuje. Luk. 3, 1—6.
˛Sedajno shivlenje je veliki povodnji podohno, v' kateri plavamo is zhaſnoſti v' vezhnoſt. — En ſam zholnizh je, zholnizh ſv. kerſhanſke vére, ki naſ peljá ſkos ſerdite valove pregreſhnih ſkuſhnjáv, kateri naſ hozhjo sakriti. — Koljkorkrat mi v' greh pademo, toljkokrat zholnizh isvelizhanja ſvojiga sdrobimo, ino v' dno pogublenja vtaplemo ſe. — Le ena deſka isvelizhanja nam ſhe oſtane, tajiſte ſe mormo ſveſlo dershati, ako hozhemo odteti ſvojo duſho vezhnimu pogublenju. Le ta deſka je prava reſnizhna pokora, katero nam ſv. Janes kerſtnik v' puſhavi kashe, ino po deneſhnim ſv. evangelji osnanuje.
I.
V. 1. Priſhel je dolgo zhakan zhaſ, kateriga ſo preroki napovedvali, ſtari ozhaki ſe ga veſelili, de ſe bo obljublen isvelizhar temu ſvetu perkasal. Shé niso bili Judje vezh ſami ſvoji, kakor jim je bil Jakob njih veliki prededez napovedal: Rimſkimu zeſarju v' oblaſti so bili, ino ravno je bilo petnajſto leto, kar je Tiber zhres nje zeſaril. On je imel na Judovſkim nameſtniga oblaſtnika Ponzja Pilatusha; na Galilejſkim Herodesha, ki je bil ſin uniga ſtariga grosovitnesha, kateri je sa Jesusa voljo puſtil nedolshne otroke pomoriti; Filipa, ki je bil ſtariga Herodesha ſin ino mladiga brat, katerimu je ravno
