ſerzi dobso ohranil, ino po tajiſti shivél. Vſakimu je védil dober nauk dati, ino vſe ga je rado poſluſhalo. — Eno nedéljo vezher pride veſelo is polja domu, ino pravi: „Hvala Bogu! klaſje rumeni, ino v' dvéma dnéma pojdemo shet." Veſelo ſe s' ſvojo drushino sa miso vſede, ino vezherjajo; alj ſhé niſo shliz poloshili, shé sazhne od dalezh v' oblakih hruti, in huda ura ſe blisha. Vetrovi ſe ſtepó, sazhne tozha roshljati, de okna pokajo. Vſe ſe treſe in joka. „Le tiho, tiho! veli Pavl; roka boshja je nad nami, njegova ſv. volja naj ſe sgodi." — Bersh ko ſe jutro rasdenilo, grejo vſi veſhani na polje; alj viditi vſe pobito ino satreno, jokajo, tarnajo, ino ne vedó od shaloſti kaj sazheti. Pavl sravno leſeniga krisha ſtoji, ino gleda, kako ga je vihar prelomil. ˛Soſedje ga oſtopijo in sazhnó toshvati, rekózh: „Kaj bomo sazheli, vſa naſha ſétev pokonzhana, naſhe délo saſtonj! Kaj bomo otrokam dajali, s' zhém drushino plazhvali, kaj bomo jedli, s' zhém ſe oblázhili? Oj kako bo to ſtraſhen krish! Kaj ſe tebi sdi, Pavl, kako ſi bomo pomagali?" „„Reſ de velika nadloga naſ je sadéla, je Pavl djal; alj boshja roka nam krishov ne daja, mi ſi krishe ſami délamo.““ ˛Soſedje ga glédajo, ino ne vejo, kaj misli. „„Poglejte, je rekel Pavl, tukaj leshita dva bruna ſtertiga krisha. Zhe mi eniga k' drugimu poloshimo, ino sravnamo, ne bomo krisha naredili; naj nju pa eniga prek drúgiga krisham dénemo, bo krish. — Ravno taka se tudi s' naſho ino s' boshjo voljo godi. Dokler ſe naſha volja po boshji volji ravná, ſi nikoli v' krish ne bote, in tudi mi ne bomo zhres krishe toshvali, ako ſe v' shaloſti ino v' veſelji boshji volji podamo. Kedar ſe pa naſhe poſvetno poshelenje boshji volji vſtavlja, ino tega nozhe, kar Bog hozhe, nam vſe navskrish hodi; mi ſi krishe ſami nalágamo, nikdo nam jih noſiti ne pomaga, ino ſami ſebi ſvetvati ne vémo. Satorej, ljubi ſoſedje! je Pavl djal, pokleknimo sdaj v' ſvoji veliki teshavi, povsdignimo ſvoje roke, s' poterpeshlivim Jobam rekózh: „Goſpód je dal, Goſpód je vsél; kakor je Goſpodu dopadlo, tako ſe je sgodilo; imé Goſpodovo naj bode hvaljeno." (Job 1, 21.) ˛Saj she Bog naſh dober Ozhe smiram oſtane. Ptize pod nébam shivi, lilje na polji oblazhi; tudi naſ ino naſhih otrók posabil ne bo. Nobén laſ
