vſe vérne ovzhize, ta katere jes ſvoje shivlenje poſtavim.“ —- Boga ſposnavati, ſe naukov ſv. kerſhanſke vére uzhiti, na ſvoje otroke ino drushino glédati, jih hudiga varvati ino vſe dobro uzhiti: to je ſtariſhov, goſpodarjov ino goſpodinj, kakor vſih drugih predpoſtávlenih, ſveta dolshnóſt. Pa le malo jih to porajta. Veliko jih je, katerim je Bog zelo nesnán, ino bogabojezhiga shivlenja per njih doma ni. Kakovi pa ſo paſtirji, takove njih ovzhize; kaki predpoſtávleni, taki podloshni. Vezhi del ravno taki ſo Judje bili, kedar je Jesuſ med njimi uzhil. Ravno sa to je pa tudi jim boshje kraljéſtvo odvseto ino drugim dano bilo, kateri ſo boljſhi ſad pravizhniga shivlenja obrodili.
V. 16. Terdovratni Judje niso hotli Jesuſa sa ſvojiga paſtirja ſposnati; alj vender sa to on ni bres ovzhiz: „Jes imam ſhe druge ovzhize, jim je djal, zhe ravno niſo is hléva Judovſkiga ljudſtva, ampak is od nevérnih ajdovſkih narodov. Tudi tajiſte moram med ſvoje ovzhize perdobiti, de bodo moj glaſ ſliſhale, ino mene sa ſvojiga paſtirja ſposnale, naj de bo sa vſe en hlév ino en paſtir." — Kdo pa je te edini paſtir? ˛Sam Jesuſ, naſh isvelizhar. Kde je ta edini hlev? ˛Sama ſv. kat. kerſh. isvelizhanſka zérkev, ino mi verni kriſtjani ſmo tajiſte ovzhize — ki niſmo is perviga hléva, isvoljeniga Israelſkiga ljudſtva, ampak is drugiga hléva, nevédnih nesnabogov in malikvavzov, v' ſv. kerſhanſko zérkev perpeljani. Poklizal naſ je Jesuſ ſkos ſvoje nameſtnike med ſvoje ovzhize, ino ſkos nje neprenéhama sa naſ ſkerbi. ˛Srezhni ſmo, ako glaſ nameſtnikov boshjih, naſhih duſhnih paſtirjov, sveſto poſluſhamo, ino hodimo kakor dobre ovzhize sa Jesuſam, ſvojim paſtirjam.
II.
Draga je zhréda Jesuſova: on je tajiſto odkupil ne sa malovreden dnar, temuzh je dal sa njo ſvoje laſtno shivlenje. Isrozhil je ſvojo kerſhanſko zhredo nameſtnikam ſvojim, de sa njegove drago kuplene ovzhize ſkerbijo. Velika mora biti tedaj tudi njih ſkerb, tajiſte sveſto paſti. „Gledajte na ſebe, ino na vſo zhredo, opominja ſv. Pavl duſhne
