Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/177

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

V. 22 — 23. Gréhe odpuſhati samore le Bog: Kriſtuſ jih je odpuſhal, ino je to ſvojo boshjo obláſt po zhudeshih ſkasal. Ravno to obláſt ſvojim apoſtelnam isrozhi; sa to v' nje dihne ino jim da ſv. Duha, rekózh: „Prejmite ſv. Duha: katerim bote grehe odpuſtili na semlji, odpuſheni ſo jim v' nebéſih; katerim jih bote sadershali na semlji, sadershani jim bodo tudi v' nebéſih." — To jim sgovoril je, in is pred njih sginil. — Toliko! neisrezheno veſelje jim je naredil, sapuſtil jim, grehe odpuſhati, toliko obláſt! — obláſt, katera tudi naſ greſhnike tolashi, tudi nam novo veſelje daja, zhe ſmo ſe ravno ſvojiga Isvelizharja ſkos gréſhno shivlenje lozhili, ako ſe k' njemu povernemo, v' reſnizi poboljſhamo, ino ſvojo véro shivo obudimo, kakor ſv. Tomash, ki je bil pervo veſelje sahodil, kér ga med Jesuſovimi uzhenzi ni bilo.

V. 24—25. Uzhenzi, od prevelikiga veſelja ſhe le odehnili ſo ſi, kar Tomashu vrata odprejo, ino mu veſelo naproti povéjo: „Gospóda ſmo vidili." On jih le gléda; — zhudno ſe mu to sdi, kar je sa reſ zhudno bilo. „Nemogozhe, je Tomash djal, do bi verjél, dokler ne poloshim ſvojiga perſta v' ſzeline njegovih ran, ino ſvoje roke ne denem v' njegovo deſno ſtran, katero ſim vidil na krishi prebòdeno." — Tako terdo, kaj dobriga vervati, je ſerze zhloveſhko, dokler ga miloſt boshja ne omehzhá kakor je vſmileni Jesuſ Tomasha.

V. 26—28. Osem dni potem, ravno denaſhno nedeljo, ſo apoſtelni vſi s' Tomasham vred sbrani. Veſelo oſmino vſtajanja Jesuſoviga obhajajo, kar Jesuſ ſpet ſkos saperte vrata med nje ſtopi, jih posdravi, terdoverniga Tomasha ljubesnivo poſvari ino mu rezhe: „Tomash! tak sdaj podaj perſt v' moje rane, kakor ſi hotel; poloshi ſhe ſvojo roko v' mojo deſno ſtran: preprizhaj ſe, de ſim reſnizhno ſpet shiv, kakor ſo tebi tvoji tovarſhi, sveſti ſlushabniki moji, povédali, ino ne bodi tako malovern, temuzh vervaj, naj ſi ravno ne vidiſh, kar od reſnizhnih ino pravizhnih prizh isveſh." Tomash Jesuſa sagledal ino saſliſhal, pa pred njega ſklenil ſe je. Veſ v' shaloſti, de ni vérval, ino pa veſ nove ljubesni vshgan, Jesuſu rezhe: „Moj Gospod ino' moj Bog ſi ti, ki ſi resnizhno od mertvih vſtal!"