ki ſmo grehu odmerli, ſe ne ſmémo vezh v' ſtare navade poverniti, de ne bo pregreha v' naſhim vmerjozhim trupli goſpodvala." (Rim. 6, 12.) Premagajmo ſerzhno vſe ſkuſhnjave, poterpimo s' Kriſtuſam voljno vſe teshave; ſaj vſe le kratek zhaſ terpi — en zhaſek pa ſaj dolgo, tudi dolgo na tem ſveti vezhno ne terpi. Kedar pa pride veliko jutro naſhiga vſtajenja, takrat bo konez vſiga zhaſniga, ino sazhetik vſiga vezhniga, ſrezhen ali neſrezhen tudi sa naſ. Kakor vezhérno ſonze sahaja, tako tudi vezhi del juterno vſtaja: lepo jaſno, ali pa v' oblake sakrito. Ravno taka bo tudi s' naſhim ſedajnim shivlenjam ino prihodnim vſtajenjam. — Kedar ſe nam bo enkrat ſonze tega ſveta ſtemnilo, o de bi ſe nam le prihodno jutro ſodniga dné tudi tako lepo rasſvetlilo, kakor ljubimu Jesuſu, ino njegovim prijatelam, de bi njemu s' angeli vezhno Alelujo prepévali. Amen.
XXVII. Velikonozhen pondélek.
Od dobrih ino ſlabih pogovorov.
Od dobrih ino ſlabih pogovorov.
Dva uzhenza na poti v' Emaus. Luk, 24, 13—35.
Lepo je gledati v' ſpomladnim jutri shlahno duſhezhe roshe zvetéti: ſhe lepſhe je viditi brumne tovarſhe ino tovarſhize po pravizhmh potih poſhteno hoditi. Veſelo je ſliſhati gmetne ptize v' selenim logi prepevati: ſhe bolj veſelo je poſluſhati brumne pogovore, katere bogoljubni popotniki med ſebó imajo, sakaj v' ſredi take tovarſhije je Jesuſ ſam, kakor je s' dvema uzhenzama hodil po perpoveſti denaſhniga ſv. evaagelja.
I.
Kakor otrozi bras ozheta, k kor ovzhize bres ſvojiga paſtirja, ſo ſe prijatli Jesuſovi po njegovi
