XXVI. Velikonozhna nedélja.
Od vſetajenja.
Od vſetajenja.
Brumne shene per Jesuſeovim pokopaliſhi. Mark. 16, 1—7.
˛Straſhna je nevſmilena ſmert, ki nam naſhe ljubo ſtariſhe, brate inu ſeſtre, prijatle ino snanze pobere. Shaloſtno jih na sadnim poti k' pogrebu ſpremimo, ino v' hladno krilo mater' zherne semlje sagernemo. Ravno tako shaloſtni ſo tudi Jesuſovi uzhenzi na velik petek ſvojiga preljubesniviga uzhenika pokopali. — Pa sa vſako pravizhno shaloſtjó ſhe enkrat lepſhi veſelje nahaja, kakor sa desham ſvetlej ſonze poſije. Jesuſ mertev pokopan je sopet shiv od ſmerti vſtal, je rasveſelil ſvoje prijatle; rasveſelil je tudi naſ, ker nam je obljubil, de bomo enkrat od ſmerti vſtali tudi mi, ako s' njim pravizhno shivimo, ino poboshno vmerjemo. Vſiga t ga veſela prizha je ſveta velika nozh, ino lep isgled deneſhni ſv. evangelj.
I.
Dober prijatel je vezh vreden, kakor shlahen kamen; on nam oſtane do ſmerti sveſt, pa ſhe tudi po ſmerti ne bo posabil na naſ. Takih dobrih ino reſnizhnih prijatlov je imel Jesuſ med moſhkim, ſhe vezh pa med brumnim shenſkim ſpolam, med katerim ſo nar imenitnej bile: Marija Magdalena — Marija, Jakopa apoſtelna mati, ki ſte ſi bile s' Jesuſovo materjo v' shlahti, ino ˛Salome, mati dvú nar ljubesnivſhih Jesuſovih uzhenzov: Jakopa velikiga ino Janesa evangeliſta. Mile ſolse ſo té ſvete shene v' velik petek vezher na Jesuſovim pogrebi tozhite; drugiga shlahniga masila niſo perpravleniga imele, njemu ſkasati sadno zhaſt. Pa kakor hitro je sapovedan prasnik minil, posno v' ſaboto vezher, grejo dobre shene, dráge diſhave od mire ino aloje nakupit,
