je korenina vſiga hudiga.“ (I. Tim. 6, 10.) — Neſkerben sapravlivez vezh zhes potrebo satrati, kakor perdéla, in ne pomiſli deneſ, kedar vſiga dovolj ima, de bi sa jutri perhranil, ker bo morebiti ravno téga ſtradal, kar sdaj ponidama trati. Sapravlivoſt je gotova vjima, katera po malim zhloveku vſe premoshenje poshrè. Prav po kerſhanſko perhranliv ali ſhparaven zhlovek poſ-hrani, kakor je Jesuſ sapovedal, kar mu zhres potrebo oſtaja, ino vſe poſ-hranjeno na dvoje rasdeli: en del radovoljno vbogim ino potrebnim rasdaja, drugiga pa ſebi sa ſilo obdershi, ker bodo hudi dnevi naſtopili. In kako premoshen je taki kriſtjan! Na semlji ſe je s' potrebnim preskerbél, de sa potrebo v' roke vseti ima; v' nebeſih ſi je napravil dolshnika ſamiga Bogá, kterimu je poſodil, kar je revnim rasdajal, ki mu bo po ſtokrat vſe povernil. Ino kaj njemu v' toliko ſrezho pomaga? Vſe to mu perneſó le te tri sveſte pomagavke: molitev, delavnoſt ino modra goſpodarnoſt; le one sa zhloveka ſrezho v' ſvojim krili imajo.
III.
Oj ljuba duſha! imej ſi malo ali veliko, bodi ſi ſtana kmeſhkiga ali goſpoſhkiga: le s' vſim sa dobro vsemi, ino veſeli ſe, de tako dobriga Goſpodarja v' nebeſih imaſh, ki raji zhudesh naredi, kakor bi ſvoje sveſte ſlushabnike v' ſili bres pomrizhi sapuſtil. Le ne posabi ga, ampak v' molitvi ſe s' njim opominjaj, kakor ſe pogovarja dete s' ſvojim ljubim ozhetam. Moli, de bo imelo vſe tvoje delo ſpéh; proſi, de bo dobilo vſe, kar savshijeſh , pravi tek: sakaj, vſe je na boshjim shegni leshézhe. — Ne sanaſhaj ſe na ptuje shule, de bi tebi na njih sadoſti kruha perraſlo: gotovo ino bres ſkerbi le na ſvojih laſtnih rokah, shiviſh. Ne sapravljaj ponídama, ako Ozhe nebeſhki tvoje delo poshegna: zhéſar je deneſ prevezh, bo morebiti jutri premalo. Kar létoſ perhraniſh, bo tebi drugo leto ravno prav. — Imej pa tudi sa vboge vſmilene roke, dajaj vbogajme, kolikor premoreſh, in tudi ti boſh od Boga obilno méro prijél. Bodi ſi v' ſrezhi ali neſrezhi, le na te sveſte tvoje pomage tri: na molitev, delavnoſt in goſpodarnoſt
