Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/145

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

V. 3. Lepo je glédati boshjiga paſtirja tamkaj v' tihi puſhavi med ſvojimi ovzhizami ſedeti; viditi, kako ſo vſi ljudje, le eno uho in eno oko, v' ſvojiga nebéſhkiga uzhenika obernjeni: nar lepſhi je pa njegove ſvete nauke poſluſhati, ki tezhejo is njegovih boshjih uſt shelnimu ſerzu, kakor zhiſta voda is hladniga ſtudenza shéjnimu truplu.

V. 5. Vezhérno ſonze ſe shé osira, opira ſvoje sadne sharke po viſokih hribih, ino Jesuſ uzhiti nehá. Nahranil (naſhpishal) je njih duſho s' isvelizhanſkimi nauki, pa tudi lazhno truplo hozhe ſvoj shivesh iméti. — Uzhenzi Jesuſu rezhejo, naj ljudí odpravi, de ſe na nozh pod ſtreho ſprávijo, ino shivesha preſkerbijo, dokler v' puſhavi dobiti ni kaj. — Jesuſ ſe po trumah ſvojih poſluſhavzov ogleda, ino kér vidi, koliko jih je, rezhe Filipu: „Kaj ſe ti sdi, Filip! kje bi toliko kruha kupili, de bi ſe vſi ti najedli?“ Filip, ki ſi ni vmiſlil, de ga Jesuſ le poſkuſha, njemu na ravnoſt odgovori: „Sa dve ſto denarjov (25 tolarjov) ne bo vſakimu le en grishlej; kjé bi ſe tukaj toliko kruha vselo.“ — Tako Bog zhloveka doſtikrat poſkuſha, njemu pomagati tako dolgo odlaga, dokler prav ozhitno pokashe, de bres boshje pomozhi pomagati ni.

V. 8. Andrej, ki ſta ſi s' Petram brata bila, ſe oglaſi ino pove Jesuſu, de je ſzer ſanlizh tukaj, ki ima pet jezhménovih kruhov, pa dve ribi (bleso njim sa vezhérjo.) Alj to in pa nizh sa toliko lazhnih ljudí. Tako ſe Andreju vidi alj vſe drugazhi Jesuſ oberne. „Rezite ljudém, vkashe ſvojim uzhenzam, naj ſe po lepi seleni ledini (trati) vſedejo.“ Okoli pet tavshent ſamih mósh rasen shen ino otrók, ki ſo jih s' ſebó imeli, ſe jih je okoli po mehki travi vleglo, ki je tamkaj shidano raſtla. Vſi Jesuſu na roke gledajo, kaj de bo ſtoril. V. 11. Jesuſ vseme kruhov pet s' dvema ribama v' ſvoje preſvete roke, povsdigne k' nebéſam ſvoje ozhi, pokashe ljudém, od kodej vſe dobro pride, poshegna ino sahvali Ozheta, tako lepo, de je vſim ſerze gorelo: ino sdaj ſvojim jogram lomi, koſ sa koſam podaja, vezh ko jemlejo, ſhe vezh oſtaja, med rokami jim ráſtejo boshji dari. Od pet kruhov ino dvú ribiz jih jésarov jé; vſi ſe najedó, ino vender ne ſnejo. — Tolika je obilnoſt