sa to nam Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji shiv isgled ſvete isvelizhanſke vojſke pokashe.
I.
V. 14. Neſkonzhno pravizhen Bog je v' ſtarih zhaſih dopuſtil, de je peklenſki duh ljudi savolj greha obſedil; dal je hudizhu njih truplo v' oblaſt, de bi njih duſha reſhena bila. Po tem ſo lehko vſi ljudjé ſposnali, v' kakoſhni ſtraſhni oblaſti de ſo, dokler se odreshenika ne primejo. Jesuſ, naſh isvelizhar, je priſhel, naſ hudizhove oblaſti odtél, ino kraljéſtvo hudobije rasderl. To je on uzhíl ino nam v' djanju pokasal, kakor nam prizha deneſhen ſv. evangelj. — Perpeljali ſo mu revniga zhloveka, naj ga osdravi. Hudizh ga je bil obſedil, ino mu marn ali sgovor odvsél; sa to ſe mu je mutaſt reklo. Jesuſ mu vkashe s' vſo ſvojo boshjo oblaſtjo, ſpraviti ſe is zhloveka. Ino glej! hudi duh sbeshí, mutez je sazhél govoriti, ino vſi ljudje ſe zhudijo nad tém. — Isvelizhanſko je, kraljéſtvo hudobije rasdirati, pa tudi teshavno, ker vſi hudobneshi ſe sa-nj poſkuſhajo, ino isvelizhanſke dela na hudo isvrazhajo, kakor ſo Kriſtuſu hudobni ſariseji ſtorili.
V. 15. Terdovratnim, nevoſhlivim uzhenikam Judovſkiga ljudſtva je ſilo mersélo, de ſo ljudjé Jesuſa savolj njegovih zhudnih dél tako viſoko ſhtimali. Ozhitno ſtorjenih zhudeshov niſo mogli tajiti; hozhejo jih tedaj ob ſveto poſhtenje ſpraviti, de bi ljudjé Jesuſa sa njih voljo ne ſloviti, temuzh njega le ſovrashiti ino sanizhovati sazheli. „Kaj ſe bote temu zhudili, tako sazhnejo eni is med ſarisejov ljudſtvo od ſtranej podpihvati: to je takimu lehko, ki ſta ſi s' Belzebubam, s' poglavarjam vſih hudizhov, na roke. Zhe on rezhe, hitro viſhnik hudizhov ſvojiga podloshnika iſpodi. — Kaj pa taki zhudeshi, ino pa nizh, sazhnejo drugi ſhtimanoglavzi v' prizho njega gnati: ako ſi sa reſ poſlan Meſija ino boshji ˛Sin, kakor praviſh, na nebi nam pr zho daj.“ — Gerdo je bilo sa reſ leto ozhitno sanizhovanje Jesuſovih tako ljubesnivih dobrotnih zhudeshov, pa ſhe ni bilo tako hudobno ino ſhkodlivo, kakor hinavſko, ſkrivno obrekovanje, ki ſo ga Jesuſu' sa herbtam imeli. Sa to tudi Jesuſ
