V. 7—9. Naj ſi kerſhanſka duſha ſhé tako sveſto moli, ſhe toliko ſladkoſt v' ſvojim duhovſkim shivlenji obzhuti, tudi to ne more smiram oſtati. Ona nebeſhka ura mine, ino ſpét je zhlovek v' ſredi samòtniga ſveta, kakor popréd. Ravno tako ſe je apoſtelnam godilo. Kakor hitro ſe jim Jesuſ oglaſí, ni bilo njegoviga velizhaſtva viditi vezh. ˛Sam pred njimi ſtoji, ino ſe is gore ſpravlja. Gredózh jim prepové nikomur téga, kar ſe je na gori pred njimi godilo, povédati, dokler ne vmerje ino od ſmerti ne vſtane. Maloktéri namrezh bi bil samogel le to nebeſhko ſpremenitvo sapopaſti; veliko bi ſe jih bilo nad tém méſhalo, ki ſhe niſo perpravleni bili, toljkiga kaj obzhutiti. — Lepo poſvarjenje je to vſim Brumnim duſham, de naj ne rasnaſhajo vſiga, kar v' ſvojim ſerzi obzhútijo, vſim ljudém; sakaj vſe ſveto hozhe biti pred malovrednim ſvetam ſkrito. Le trém isvóljenim ſvojim uzhenzam je Jesuſ ſvoje velizhastvo pokasal: le redkim naj tudi vſaka duſha ſkrivnoſti ſvojiga ſerza rasodéva, ino ſamo takim, ki ſo duſhe po volji boshji, ino ki molzhati snajo, kakor trijé apoſtelni, ki niſo tega nikomur povédali, dokler ni Jesuſ od ſmerti vſtal. Posvetni ljudjé ne vejo, ino obzhutiti ne morejo, kar brumna duſha vſe zhuti ino své; hudobni ſe ji poſmehujejo, ſlabi pa ſe le motijo, sa to, kér shivlenja duhóvſkiga prav ne posnajo. ˛Srezhen pa je, kdor shlahnijo ſvoje duſhe, kdor bogatijo duſhniga shivlenja, vredno ſposná, ino sa tajiſto potrebno ſkerbí.
II.
Ljubesnivo je glédati juterno sarjo, ki ſe róshnata vſa zhres hribov viſhave poliva: ſhe ljubesnivſhi je viditi ſonze rumeno, katero ponozhne téme preshene, in s' ſvojo slato luzhjo vſe rasſvetli. Rad ſe tvéga zhlovek saſpane nozhi, kader ſonzhno sarjo sagleda: ſhe rajſhi vgaſne prishgano luzh, ako njemu ljubo ſonze poſveti. Glejte! ravno taka je s' naſhim duhovſkim ino teléſnim shivlenjam.
1. Zhlovek, v' poſvetno veſ sakopan, ſzer na trupli shiví, alj ſpi po duhovſko; in ako ſe nozhe sbuditi, bode na vſelej obleshal, ino na vezhno duhovſko shivlenje saſpál. Ne bo ſe
