velí Jesuſ, kateri ſliſhi moje besede ino jih dopolnuje, bo enak modrimu moshu, kateri je sidal ſvojo hiſho na ſkalo. Ino ploha je padla, ino ſo perburile derézhe vode, ino vetrovi ſo pihali, ino ſo ſe v' tajiſto hiſho vperli, ino ſe ni poderla; sa- kaj ona je bila na terdo ſkalo poſtavlena.“ (Mat. 7, 24—25.)
Veſelo je ſlíſhati ino víditi, kako ſe mladi ˛Slovenzi ino ˛Slovenke, ſoſebno po nedeljſkih ſholah, brati uzhijo; shé vſaka hiſha bo koga imela, ki brati sna. Sa to je pa tudi uzhenikov dolshnóſt, jim koriſtne bukve v' roke dajati, dobre bukve, katere kakor sveſt prijatel zhloveka hudiga varjejo, ino vſe dobro uzhijo.
˛Sésimo ſi v' roke, ljube duſhe! ino eden drugimu pomagajmo po nevarni poti v' ſrezhno vezhnoſt. ˛Skerbno píſhimo ino pridno berimo bukve ſvete, sdrave vére, ki imajo koriſtne nauke sa zhaſno, ino isvelizhanſke sa vezhno shivlenje. Neſramnih, ſhkodlivih ino gerdih bukev bolj kakor kuge varimo ſe; sakaj sapelive bukve so duſhni ſtrup, ki poſvezhujozho gnado boshjo v' zhloveſhkim ſerzi moríjo. — Molimo pa tudi védno eden sa drugiga, ino proſimo,
