ki nimamo pogoſto ſi ſkoraj sa kaj ſoli kupiti, de bi ſe pervádili, s' malim sa dobro vseti; nam, ki ſkos preveliko obilnoſt pogoſto bolehamo, de bi ſe nauzhili, s' ſlabim shiveshan bolj sdravo ino veſelo shivéti. Poglejmo puſhavnike, kake terde poſte de ſo dershali, in vender viſoko ſtaroſt dozhakali. Le ſlab shivesh ſo iméli, ino vender ſo veliko lét sdravi bili, dokler denaſhni oſlaſtni ino poshréſhni ljudjé per vſi ſvoji dobroti teſhko petdeſet lét doſopihajo.
2. Kako pa ſe mormo poſtiti? „Ni sadoſti, ſe ſamo o prepovédanih zhaſih meſojéje sdershati; ni sadoſti o sapovedanih poſtnih dnéh ſi tudi póſtnih jedi pertergati, ino le enkrat v' den naſititi ſe; popolnoma poſt je; se krivizhnoſti ino poſvetnih ſladnoſt sdershati.“ (˛Sv. Avguſhtin.) Nizh ne pomaga poſtiti ſe, in pa greſhiti, kér rana ne bo zelila, ako jo po eni plati obesujeſh, po drugi pa dereſh. „Glejte, pravi Goſpod, na den ſvojiga poſta delate po ſvoji volji, ſe právdate ino prepirate, ſte nevſmileni, sa to niſte vſliſhani.“ (Jer. 58, 34.) Ako je ſam goltánz greſhil, naj ſe ſam poſti; ako ſo pa tudi drugi udje greſhili, sakaj bi ſe ne poſtili? Naj ſe poſti oko neſramnih pogledov, jesik ino uhó ſhkodlivih beſedi; pa tudi ſerze vſake pregrehe.“ (˛Sv. Bernard.)
Ako ſe hozhemo Bogu vſhézh poſtiti, mormo ſvojimu poſtu sa tovarſha poboljſhanje, molitev ino milodarshno (almoshno) sa tovarſhizi isvoljiti. Poſvetnesh naj sapusti ſvoje navadne dobre volje, ino naj moli, nameſto de bi v' tajiſte hodil. Poshréſhnik ino pijanz naj ſe oſhterij in drugih pojedin sveſto vgiba, ino kar ſi perhrani, naj vbogajme dá. Lakomnik naj neba od ſvojih dobizhkarij, naj od ſvojiga blaga vboshzam daruje. ˛Shtimanz naj saklene ſvojo gisdaſto noſho, naj gre, ino sapuſhenim bolnikam poſtreshe. Preſheſtnik naj sapuſti vſe sapelive tovarſhije, nameſto njih naj boshjo ſlushbo obiſkuje. Tudi sakonſki naj opuſtijo le té ſv. poſni zhaſ ſvojo sakonſko poſtel (Joel 2, 1—6.): naj shivi mosh, kakor bi shene ne imel, ino shena, kakor bi omoshena ne bila. Tako ſe bomo Bogu vſhezh poſtili, ſe ponishali, ino bomo prijéli, kar koli bomo proſili. (Pſ. 34, 13.)
