puſta med kriſtjani popazhil, ona ſkos brumno sdershanje ſvetiga poſta popraviti shelí. Ravno sa to prepové vſim ſvojim vérnim otrokam poſveten truſh ino veſelje; ravno sa to ſe bêre v' deneshno pervo poſtno nedeljo ſv. evangelj od Jesuſoviga poſta ino premaganja sapelivih ſkuſhnjav.
I.
V. 1. ˛Shel je Jesuſ od potoka Jordana, kjér je bil kerſhen ino vſim sa odreſhenika oklizan, v' ſamotno puſhavo. Boshji duh ga je peljal, ſe sa naſ poſtit, molit ino perpravljat na veliko opravilo, de bo ſvet uzhiti ino svelizhati sazhél. — Glejte! ſam boshji ˛Sin se je perpravljal, préden ſvojiga dela podſtopil: koliko bolj ſe je nam ſlabim ljudém perpravljati potreba, kedar koli ſe zhésar poſébniga lotimo.
V. 2. Ni zhlovéka bres ſkuſhnjave, ino ga ne bo; tudi Jesuſ je bil kakor zhlovek ſkuſhan. Kedar ſe je po boshji mozhi, ki je njegovo truplo shivéla, she zelih ſhtirideſet dni ino nozhi prepoſtil, ino ga sazhne glad premagati, ſe njemu peklenſki ſovrashnik perdrushi. Vedil je sapelivez pervih ſtariſhov, de bode ravno té Jesuſ vſe to popravil, kar je Adam po pervim grehi bil sapravil; sa to poſkuſi, tudi Isvelizharja, ako bi mogozhe bilo, sapeljáti, ino sopet isvelizhanje zhloveſhko podreti. „Ako ſi ti boshji ˛Sin, je veſ prijasen ſatan Jesuſu rekel, kaj boſh toliko lakotoval: ſamo tému kamnju rezi, naj ſe v' kruh ſpremeni, ino boſh jédel.“
V. 4. Jesuſ ſe je sa to ſkuſhati puſtil, de bi nam vſim pokasal ſkuſhnjave premagati. Njemu, boshjimu ˛Sinu, je bilo sa reſ mogozhe ſamo s' enó beſedó kamnje v' kruh ſpremeníti; pa kaj pomaga, ako truplo kruha ino vſiga poſvetniga dovolj imá, duſha pa boshje reſnize ino pravize ſtradati mora. Sa to je rekel Jesuſ ſatanu: „˛Sveto piſmo govori: Zhlovek, ki imâ duſho ino teló, ne shivi ſamo od kruha, ampak tudi od vſake boshje beſéde, ki zhloveka ne le s' kruham, ampak tudi na drugo zhudno visho lehko preshivi.“ (V. Mos. bukv. 8,3.) — Ravno tako tudi poſvetna ſkerb sa jéd ino pijázho pogoſto ſkuſha, ino v' mnogotere krivize, v' golſijo, tatvino
