Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/124

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

poduzhenja v' ſv. kerſhanſki véri. Kolikor véra oſlabí, toliko pamet zhloveſhka oslepí. Kdor sazhne boshje nauke v' nemar puſhati, kogar ne veſeli, Bogá ino njegovih ſv. laſtnoſt ſposnavati, ne dolshnoſti ſvojiga ſtanú bolj na tenko svedavati: on je oſlepél na poti kerſhanſke pravize ino reſnize. Kakor popotniku ob ſilo meglénim vezheri, kader dalej ne vidi, ko s' rokami ſeshe, ravno tak ſe na duſhi ſlepimu godí. On le ſamo to vidi, kar je poſvetniga okoli njega; nebéſ pa, ki ſo nad njim, pekla, ki je pod njim, pohujſhanja, ki je sa njim, ſtraſhne vezhnoſti, ki je pred njim: vſiga téga ne sagleda.

Duſhna ſlepota isvira drugizh: is shivlenja greſhniga, po katerim zhloveſhko ſerze dobrimu odmerje, in duſhna ſvetloba oſlabí. Navádniga greſhnika ſvete rezhí vezh ne veſelijo: on ſe vſiga sveſto ogiba, kar bi njega v' krivizhnim veſelji ſplaſhilo. „Sa to, pravi Jesuſ, je priſhla luzh na té ſvét; ljudje ſo pa bolj temo ljubili, kakor luzh, kér ſo njih dela hudobne. (Jan, 9,40.) Per greſhnimu zhloveku ſvetoshelja omaguje, molitev péſha, sveſtoba ga sapuſha, ſlushba boshja mu sazhne merséti ino vſe dobro per njemu odmira. Takimu ſe godí, kakor letézhi ptizi, katera ſi vezh s' perutami pomagati nozhe, ino ſama od ſebe v' ſtraſhne goſhave sapade. Le vezhi prihajajo smote, v'katere pada; kdor ga hozhe uzhiti, ga le rasdrashi. Le hujſhi dopernaſha hudobije, nizh ni vezh gerdiga, zhéſar bi ſe ſramoval. Pregreſhne navade ogluſhijo njegovo véſt, oſlepijo, kakor temen oblak, njegovo duhovſko oko, de nozhe vezh ſposnati, kar je prav, de ne sagleda laſtne nevárſhine vezh, ki ſe mu pod nogami odpira. Zelo ſpregledati ſe bojí, de bi ſtraſhnoſti, v' kateri je, ne vidil. „S' ozhmi ne vidi, s' ſerzam ne saſtopi, ino ſe ne ſpreoberne.“ (Jan. 12 , 40.) ˛Shtrasenga sa vſe take na duſhi ſlepe je, kakor Jerusalemſkiga meſta, nad katerim ſe je Jesuſ milo rasjokal, od Boga sapuſhenje. „Hudobni ſe védno mótijo v' ſvojim ſerzi, sa to ſim perſegel: Ne pojdejo v' moj pokoj.“ (Ps. 94, 11.) Oj ſtrah ino grosa tolike duſhne ſlepote! „˛Slepote, pravi ſv. Avguſhtin, katero le ſam Bog osdraviti samore.“

Sa ſlepoto teleſnih ozhi ſhe raſtejo vender sdravila na semlji; sa duſhno ſlepoto pomozhi ni, ako