Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/121

XIX. Tretja predpelnizhna nedélja
ali Kvinkvagesima.
Od duſhne ſlepote.

Jesuſ osdravi ſlépiga per Jerihi. Luk. 18, 31—43.

Dve poſébni rezhi nam kashe danaſhen ſv. evangélj: ſlepoto na duſhi, ino ſlepoto na trupli. Kakor shaloſtna je teleſna ſlepota, ne glédati ruméniga ſonza po dnevi, ne viditi bele lune po nozhi: ſhe veliko ſtraſhnej je duſhna ſlepota, sa to, kér duſhen ſlepez nozhe ſvoje duſhne ſlepote ſposnati, ſe ſvoje ſhkode ne varvati, dokler v' njo ne pade. — Podoba duſhne ſlepote ſo nam nesaſtopni Jesuſovi uzhenzi, podoba teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi.

I.

V. 31. Sadnokrat ſe je Jesuſ v' Jerusalem ſpravljal, velikonozhen prasnik obhajat. Naménil ſe je dati tamkaj ſvoje shivlenje sa odreſhenje zéliga ſvetá. De bi ſe njegovi uzhenzi ſkos vſe prihodno ne oplaſhili, kar ſe bo s' njim godilo, jih je sazhél na to perpravljati, ino jim ſvoje terplenje napovedováti. „Glejte, je djal, gor v' Jerusalem grémo, ino tamkaj bote vidili, kako ſe bo s' menó godilo. Moji ſovrashniki bodo mene nevérnikam, Rimſkim vojſhakam, isdali. Le ti mene bodo sapluvali, rastepli ino sadnizh vmorili; pa na vſe to bom tretji den sopet od mertvih vſtal. Tako ſo preroki od mene napovedali." — Uzhenzi Jesuſa sháloſtno glédajo ino molzhijo: njim ne gre v' glavo, kar on govorí. — Kakor viſoke ſo nebeſa od semlje, tako navſkrish ſo boshji ſklepi od shelj ino miſl zhloveka, ki, ſlep na ſvoji pameti, rassvetlenja boshjiga nima. Doſtikrat