Is tih raslik narejamo perve piſmenke: i, u, n, m, r, v, z, s, e, o, a.
Is piſménk ſe ſlovi ino beſede siſiavljajo; to de ſe morjo vſe piſmenke ene beſede med ſebó dotikati, Poſtavim: in, ni, um, vir, zun.
Lozni ſe na vſakim konzi poojſtrijo, sa to pa per ſredi nekoljko bolj tolſto potegnejo. Tako ſtorimo: e, o, a, ne, on, vam.
- Vſaka piſmenka mora po ſvoji poſtavi ravno viſoka, ne pretolſta biti, de ſe zhedno prileshe.
- ˛Stebri morjo ſtati, kakor bi veter ſvezhe od leve na deſno pripognil.
- Lozni ſe morjo prav zhedno sviti, de jih bo gorſhe videti.
˛Sholarji poſkuſhajo, kakor ſo jim pokasali. Marſkterimu roka ſpoderkne, in gerdo kavko naredi, pa jo tudi nagloma isbriſhe ino popravi. Vſe tiho dela — kar sazhne k' drugimu opravilu svoniti. Pos-hranijo tablize ino krajdo v' ſholſko omarizo, sa odhodno pa vſi ſkupej sapojó od neveſte Jesuſove, [1] ktire ſo ſe lani nauzhili.
IV.
Pervoſholzi dobre volje.
Pervoſholzi dobre volje.
˛Shola sa novinze ſe je pervo nedelo po vſih ˛Svetih sazhela. Goſpod kaplan ſo jo lami imeli. Na zente je bilo ſholarjev ino ſholarz. Tudi nekoljko sakonſkih je priſhlo ſe branja uzhit. V' sazhetki jim je bila ſhola
- ↑ Vidi: Diviſhtvo, ſtran 169.