Stran:Slomsek Blaze ino Nezica v nedeljski soli.djvu/285

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

veſeliga ſerza. Vſak teden po dvakrat goſpod fajmoſhter bolnika objiſhejo, tudi s' vſim preſkerbijo, zheſar bi mu bilo pomankalo. Od ˛Svezhinze do ſv. Gregorja ozhe Mlinarizh boleha; ter ſe mu sboljſha, pa sopet s-hujſha. Kedar ſneg kopneti sazhne, ozhe is poſtele vezh ne more. Dober mosh, ki jima je ſtreho dal, tudi ſvojim ljudém vkashe, naj Blashetu pomagajo ozhetu ſtrezhi. Dva dni pred ſv. Josheſam ſta ozhe ino ſin ſama bila. „Blashe! saklizhe ozhe, meni ſe vezhkrat pred ozhmi ſtemni; napoveduje mi, de ſe meni bo ſkoraj na vſelej ſtemnilo. Pripravljal ſim ſe; ne bojim ſe vmreti. Naj ſe sgodi, kdaj ino kakor Bog hozhe. Bojím ſe pa sa tebe, moj ljubi Blashe. Ptujim ljudém te bom sapuſtil, ne vém, kako ſe ti bo godilo. Na Boga ſe saneſem, de te sapuſtil ne bo, ako ti njega ne sapuniſh. — Oh, preljubo moje dete! pojdi ſem, naj te ſhe enkrat objamem. — Bil ſi do sdaj moj angel, ki ſi me ſprémljal v' to ptujo deshelo; boshji angel naj tebe ſpremlja, kamor ſe boſh podál. Blashe! podaj mi ſvojo roko, ino obljubi mi sdaj na mojo poſledno uro, ſe ſmertniga greha bolj ko ſmerti varvati. Moli vſako jutro ino svezher; ne moreſh klezhé, moli gredé. Hodi, kakor ſi vajen, pogoſto ino pa vredno k' ſpovedi ino k' ſv. obhajilu. Pokorn bodi ſvoji duhovſki ino deshelſki goſpoſki. Zhe boſh kdaj v' shold poklizan, nigdar ne vhajaj ino sveſto ſvoje leta doſlushi. Desenter je najno premoshenje poshgal, nama ljubi dom vsel ino naji v' ptujo deshelo perſilil. Tudi ti bi lehko ravno tak bil, ako bi ſe oblaſti soperſtavil. Ona je od Boga. — Lehko, de ſe s' Rakovzhanam ſhe kdaj snideta. Po nedolshnim me je ſovrashil; s' mojo ſmertjo ſe mu bo jesa ohladila. Tebe nima sakaj ſovrashiti. Povej mu, de ſim njemu na ſmertni poſteli is ſerza odpuſtil, ino shelim, naj mu dober Bog ſhe odlog da, ſe pred ſmertjoj prav ſpokoriti, de bi ſi bila v' nebeſih prijatela, ki ſi niſva bila na ſveti.“ „Goſpodarju ſva ſhe nekaj dolshna, kakor ſam véſh. Najno premoshenje toljko vredno ni, de bi dobrimu moshu poplazhal. Kedar mene pokopleſh, oſtani per njem, ino poſlushi najni dolg; ſaj je rekel, de bi te rad sa paſtirja imel. — ˛Sv. Josheſ,