6. Po polji ljudjé ſtrel iſhejo, neko sashgano kamnje, ki pravijo, de ga je bliſk perneſil, ino dobro v' sernje djati, de sernja moli ne jedó. Pod nebam v' meglah ni kamenja, ſtrela pa kamor vdari, sheleso, ſrebro ino druge take rezhi rasſtopi, tudi kamenje sashge ino rasdrobi; tako kamenje imajo sa ſtrelo.
7. ˛Straſhen je nebeſhki ogenj, pa tudi potreben ino haſnovit sa sdravje ino raſt. Sdravniki imajo kolovrate, ki na glashovatih nogah ſiojijo; med shido vertijo veliko glashovato kolo, de ſe takiga ognja nabere. Ako ſe s' perſtam dotekneſh, kerhko pokne ino te po zelim shivoti smekini. Naj bi ſe prav veliko takiga ognja nabralo, vola vbije. S' tem ſe osdravi protin, mertvi udi ino vezh takih bolesen. ˛She vezhi dobrota je nebeſhki ogenj sa sdravo ſapo ino raſt. Po gromenji ino bliſkanji vſe lepſhi raſte, tudi gobe po dobrovah.
8. ˛Strelo leliko napeljamo, ako ji magnet naſtavimo; tode more biti v' nar viſhi kraj naſajen, drot dobro po ſtrehi napeljan, ſulze ne na preredko. Ako ſo na preredko, alj drot rija ſnedla, je magnet tudi lehko nevárn. ˛Strelo na ſe potegne, pa ji pota po droti smanjka; poverne ſe ino v' ſtreho sakadí. ˛Svoje dni ſo lépe viſoke lipe, hojke ino take dreveſa sravno hiſh ſtavili, ino marſkatero hiſho neſrezhe ovarvali; pa vendar je bilo nevarno ob hudim vremeni pod tako drevo ſtopiti.
9. Kedar ſe svezher prav goſto bres gromenja bliſka, pravijo de ſe is viz ſveti; alj to ſo prasne beſede. Je huda megla dnlezh, vidimo bliſk pa gromenja ne ſliſhimo. Je nebo megleno ino mokrotno, ſe bliſk po meglah bliſhi, kakor meſenz, kedar ſkos okna v' kako vôdo ſije ino na ſteno bliſh dela. ˛Se bliſka po leti svezher od ſeverja, bo hitro desh, naj bi ſhe tako vedro bilo; ako ne tiſto nozh, pravijo, gotovo drugi alj tretji den: tode mi vganjamo, Bog pa vgoni ino ſtori, kakor njemu dopade.
