jo, tudi ne ſprávljajo v' ſvoje shitnize; vaſh Ozhe nebeſhki jih shiví; ali ne bo tudi vaſ preſkerbel?
Tudi sa shivesh nam je ˛Stvarnik peretino dal; sa to redimo kure, golobe ino tudi ptize lovimo, po pravizi le od male goſpojnze do noviga leta. Jih pa martrati ino bres potrebe moriti ni prav. ˛Sveti Duh govori: „Kdor is hudobnoſti golobizo sadavi, ki mu is roke soble, tudi lehko nedolshnoſt sapelja, ki je k' njemu perbéshala.“
Drugo shivino po nidama tepſti, jo ne oſkerbeti, de gladuje, alj jo preobloshiti, de obnemore, je tudi greh. Ako bi mogla, toshila bi, kakor oſliza Balama, rekozh : „Kaj ſim ti ſtorila? sakaj me tepeſh?“ Shivinza je boshja ſtvar, boshji dar. Nevſmileno je, shivino pretepati, mazhke mukati ino pſe drashiti.“ „Pravizhni ſe vſmili tudi ſvoje shivinze, govori ſveti Duh; ſerze hudobnih je pa nevſmileno.“
˛Se sima perblishuje, ſe odpravlajo tudi ptizhize na ptuje, v' topleje deshele shivesha jiſkat. Shaloſtno ſe sbérajo, kakor bi ſlovo od naſhih krajev jemale, potem ſe vsdignejo ino letijo v' dalne laſhke deshele, tudi zhres ſhiroko morje, v' gorko Afriko po 3000 ur dalezh. Najdemo jih tudi po simi zele ſhope v' votlim drevji ſpati. ˛Se ljuba vigred poverne, tudi ptizhize pridejo, ter nam prineſejo nove peſmize ino novo veſelje. Sapojmo jim tudi mi doneſ: „Ljuba vigred ſe rodi“ i. t. d. [1]
- ↑ Ahazelna peſme, ſtran 24.
