- povojake (puſhelze) na perſih, deklize deviſhke venze na glavi, zhedno opletene. Mladenzhi grejo predi — devize sa preſvetim reſhnim Teleſam, ter ſe v' ſvetih peſmih zhredijo. To ſo bile deviſhke braterne nar imenitnej poſtave.
Lepo jaſno jutro je bilo na letoſhno Homſko nedelo, drevje okranzlano, ſtese s' zvetjam potroſhene, kodar je prozeſja hodila, vezherijo ſo imeli. Premoshni ſo ſvezhe kupili, vbogi od zerkve dobili. Kedar devet odsvoni, v' zerkvi sapojo: „Oj vſmileni Jesuſ, jes ljubim tebe i. t. d. Goſpod fajmoſhter perſtopijo, ino jim kratko pa zhedno povejo, kaj lepa nedela pomeni, ino kako jo naj vredno obhajajo, tiſtim ſto ſhtir ino ſhtirdeſet tavshent divizam podobni, ki v' ſvetim raji boshjimu Jagnetu novo peſem pojó, ino ga ſpremljajo, kamor kolj gre. Po tem ſe prozeſja vsdigne bres vſiga ſtrela ino bres musike, le svoni ſo milo peli, ter glaſno petje mladenzhev ino dekliz k'nebeſam ſpremljali. Ozhetam ſerze od veſelja poſkakuje ſliſhati ſvojih ſinov mizhno petie — matere ſolse polijejo, viditi ſvoje hzhére s' diviſhkim venzam v' prozeſji. Veliko je bilo ptujih ljudi; pa malokdo, ki bi ſe ne bil veſelja rasjokal ſam per ſebi rekozh: Oh naj bi ſhe bil jes vreden v' tej lepi bratovſhini shiveti!
„Kaj pa imate doneſ tak truſh? — ſe goſpod uzhitel po poldne v' ſholo prikregajo.“ — „Po nemſhko ſmo preſtopali, ino ſe poſkuſhali, kdo hitrej sna“ — ſholarji odgovorijo. Naj bo, zhejereſ; tako pa vreſhati lepo ni, ne po nemſhko, ne po ſlovenje; govori ſe pohlevno ino saſtopno. — Noj, Kolarjev Miha! bova preſtopala, jes po ſlovenje, ti po nemſhko sa meno.
Jes pôjem, ich ſinge, ti pôjeſh, du ſingeſt i. t. d. ˛Slovenzam potreba ni vſelej nameſtniz pred djankami ſtaviti, p: vidim, ich ſehe, ſliſhim, ich höre i. t. d. Zhe ſi sapomnite, kako ſe poſlednih 5 slogov konzhá ino kaj v' poprejnim — pa v' prihodnim zhaſi, doſtavljamo, vam bo lehko vſako djanſko beſedo preſtopati.
