rekli shlahnih mladik, nar pridnejſhim pa tudi pevzhnikov dati, de ſo jih doma vſadili.
Nekoljko let ſim to poſkuſhal, pa otrozi vſakdanjih ſhol ſo sa to delo ſhe prekilovi; nedelſkih ſhol ſhe ni bilo. Vam sdaj pokasat shelim, vi odraſheni mladenzhi, kako ſe saklaili (ſhazi) kopajo. Ob nedelah in prasnikih grejo dekleta v' ſaroſhko kuhinjo ſe kuharije uzhit, mi pa pojdemo v' ſadunoſnik, jim kaj sa kuho pripravit. „Kdor mlad drevje ſadi, ſtar ſadje dobi“ — pravijo tvoj poſhten ozhe, Miha Boshiz! Reſniza je; to de shaloſtni ſo, ko jim toljko mladih jablan sa potam polamajo.
Grosovitno je, de ſe najde ljudi, abotnih ino hudobnih, ki is neumnoſti alj hudobije toljko drevja oſhkodujejo. Pomnim, kakor bi vzheraj bilo, kaj ſo rajni goſpod ſajmoſhter pridgvali, videti, kako ſo paſtirji po drevji ſhkodo delali; ino neki ponozhni prijatel, kteriga ſo dali sapreti, jim is jese zelo verſto ſadunoſniz polamal. — Moram vam nekaj pridige povédati.
- 1. Preljuba naſha mati, rodovita semlja, po leti selen plajſh ima is drevja lepo ſpleten. Vſigamogozhni Bog ji ga je tretji dan ogernil, ter je djal: „Semlja naj rodi rodovitne dreveſa, ki ſad ſtorijo po ſvojim rodu, in ſeme v' ſebi imajo.“ Od tiſte dobe she nad 6000 let nam drevje zhudo vſigamozhnoſti boshje kashe; kaj, de ga premalo ſposnamo! — Is ſlatih korenin nam mlado drevje priraſte, shvize v' semljo poloshimo ino ſe nam oselenijo. Is ſemena, ki ga veter, ptiza alj zhlovek saſeje, priraſte velizhaſtno drevo, ki eno leto ſemena obrodi sa zelo dobrovo obſjat. Vſako, ſhe tak majzeno ſemenze ima v ſebi zelo drevo. Serno ſe vzimi, drobne koreninze poshene, in drevze israſte, zhe le mokrote, toplote ino luzhi dobi. — Tudi drevze shivi, kakor malo dete; ino naj ſi ravno ſtoji ino shivesha ne jiſhe, ima po koreninzah ino po perji shilize, po katérih is semlje ino is pod neba voj shivesh pije. Zhlovek ima kosho, drevje ſvojo ſkorjo; kdor njo rani, hudo
