— ovoha po noſi — obzhuti po vſih udih; pa tudi shivinzhe ravno to samore, ki ima vmerjozho duſho.
Duſha naſha pa nauke poſluſha, premiſhluje, kar ſliſhi; ino tega shivinzhe ne more. Kdor sa nauke ne ſkerbi, po shivinſko shivſ in nima pravih miſl. — ˛She veſte, kar ſte preteklo nedelo ſliſhali od mére in vage? Duſha pomni, kar je zhulaj ima ſpomin. ˛So posablivzi in posablivke, ki jutre ne vedo, kar doheſ ſliſhijo; imajo ſlab ſpomin kakor dezhko, ktériga na mejniki, naj bi pomnil, sa uho vdarijo.
Naj vam po ſlovenje povém, me dobro rasumite alj saſtopite; vam rezhem po nemſhko, me malokdo vaſ rasumi. Duſha ſe mora vaditi, de hitro rasumi, kar kdo pove, ino raslozhi, ali je reſniza alj lash — zherno alj belo? Komur je vſe eno, je neumen; nja duſha nima praviga uma. — Zhlovek ki vſe saſtopi — rasumi, pravijo, de je rasumeten (kunſhten).
Pa kaj zhloveku pomaga, zhe je ſhe toljko rasumeten, pa pameten ni! Pamet je boljſhi ko shamet. Naſha duſha mora vediti, sakaj to ſlori — uno opuſti, kaj bo is téga, kaj pride is uniga, de oberne vſako rezh, kakor je prav; to ſe rezhe po pameti. Pamet je iſkra boshje luzhi; kdor njo sgubi, per njem ni reſnize ne pravize — je duſhna tema. Sa to veli vſmileni Jesuſ: „Dokler imate luzh, po luzhi hodite, de vaſ teme ne sgrabijo.“
Piſanke (pirhi), ki jih sa veliko nozh imate, vam dopadejo; ſaj eno bi vſakter rad imel. Tudi kolazhi alj ſhartelni vam diſhijo, kaj ne? — nar bolj pa meſó. Tudi kusheju mcſo diſhi, in dajte mu ga na velki pétek, jedel ga bo. Sakaj pa vi ne? — Naſha duſha ſposna dobro in hudo, isvoli po pameti, kar je prav — opuſti, kar ni prav, ona ima voljo, ino pa ſvojbodno (ſraj) voljo. Vaſ ne more nihzhe perſiliti, de bi v' pétik meſo jedli; zuzek ſe pa ne samore poſiliti, de bi ne jedel, zhe koſ meſa pred nja poloshiſh. Tudi ſe najde tako ſlabih, ki ſi po peſje ne morejo pritergati, naj ſi je ſhe tako ſhkodlivo ino prepovedano. Taki ljudje ſo ſvojo shlahno, proſto voljo sa-
