Od svetosti ino mogočnosti Jezusovima
imena.
Branje iz djanja apostolškiga 4, 8 — 12.
Veliko sto ino sto jezikov (sprah) je po vesolnim sveti; ni cloveka pod soncam, Iti bi vse znal. Veliko jezer besed je u vsakim jeziki; težko se najde kdo, ki bi besede vse le svojiga materniga jezika razumih Pa vender je ime po vsih znanih jezikah zvuno, od viši angela Gabriela pervič imeno vano, pred katerim se vse kolena priklanjajo, onih, ki so v nebesih, na zemli in pod zemljo — presveto ime, ktiro po vsih dezelah ino per vsih znanih narodah precudno slovi — oh, noj bi ga vselej z castjo ino z svetim straham izgo- borili tudi mi: presladko ime Jezus, kateriga nebeska viso kost ino božja moč se nam v denasnim branji apostolskiga djanja tako čudno pokaže.
I.
Prej ko se je Jezus tiga sveta locil ino v nebesa pover- nil, je zapovedal svojim učencam jiti po vsim sveti, učiti vse narode ino kerstiti. „ V mojim imeni bole čudeze delali, na bolnike roke pokladali, ino zdravi bojo — jim je djal. Mark. 10, 17 — 18. Kako lepo de se jim je ta obljuba iz polnila, beremo v apostolskim djonji 3, 1—8. Peter ino Ja nez gresfa neko večerko ob treh po poldne v Jeruzalemski lempcl h večernicam. Na lepih vratnh hrom vbožec sedi, ki ni vse svoje žive dni na noge stopil; vsako jutro ga na vrata prineso vbogajime prosit. Tudi Petru ino Janezu roko po. moli zaupaje kak božji dar prijeti. Prijel je, pa veliko več, kakor jc mislil. Sv. Peler mu reče: »Poglej v naji! Milo ju
