Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/92

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

84


da. Veselile se * veselimi, ino jokajte z njimi, ki se jokajo; Ene misli bodile med sebo ino lepo se zastopile. Varuj le se napuha, ino ?ie domišlujte si visokih reči, de bi se povise­ vali eden nad druziga, temuč le ponižni bodile v svojim stani, ino tak bode pravični kristjani — uči sv. Pavl. — Kdor po tem nauki lepo zvesto, ljubeznivo ino pravično v svojim stani ravna, on je zvest delavec na Gospodovim'polji tiga sveta, in dela za večnost. Prav prav se tiga naučimo tud mi!

II-

Ko je vsmileni Jezus po sveti hodil, je svoje učence za- klical, jim po sveti pokazal ino je djal: „Poglejte, žetev je velika, delavcov pa malo; prosite Gospoda žetve, naj pošle delavcov v svojo žetvo." Mat. 9, 37 — 38. Ravno tak Jezus tudi nam veli: Poglejte, žetva dobrih del je velika po sveli, alj malo pridnih delavcov, kteri bi jih za nebesa želi. Veliko ljudi dobrih del prav ne pozna, ino le prazno klasje nabera; še več ljudi dobre dela prav zhraniti ne ve, jih grede zgubi ino z praznimi rokami v dolgo večnost pride. Priložnost dobro delati je velika, pa malo takih, kteri bi se tiste prav poslužili. — De bi se tudi nam taka ne godila, premislimo: Kuj so dobre dela? Vsako pravično djanje, ki Bogu dopade ino človeku v dobro služi, je dobro delo. Takih dobrih del, o človek, te poln svet čaka, če jih le žeti hočeš. Posebno dvojno polje jih poglej.

1, Na pervim polji raslejo telesne dobre dela, ktire veliko na božji pravici veljajo. Ako lačnima kosčik kruha vrežeš, potrebnimu žlico kuhe ponudiš, vbogim ljudem, ki neslano jedo, soli kupiš, povabiš popotne, de per vas zajmejo, rečeš zapušeni sroti v svetih praznikah k svoji mizi, ki nima doma za čem si kaj boljga pripraviti i. t. d. tako si pervi snopič dobrih del naberaš. Koljko si jih že kaj nažel? — Ako zej- nimu vode prineseš, potrebnimu kupico vina daš, starčeku piti kupiš, bolnimu zdrave pije napraviš, dojnimu otroku, ktirga mati mleka nima, soseda persi daš, si dobrih del drugi snopič naberaš. Imenitna gospa knezinja je svoje dni po polji šla ino za potam vbogo mater srečala, kateri je dete v naročji medlelo. „Je vaše dete bolno? gospa milo pobara. „Oh vbogo srotle — žena odgovori ■— nima kaj ži­ veti; moje persi so se posušile; že dva dni druziga nisim