82
X.
m hkm mmu m ti mim>
Od dobrih del.
Branje iz lista sv. Pavfa na IUmlane. 12, 6 — 18.
CSel svet je lepo. bogato polje, na katerim s! Jehko vsi za dolgo vecnost ženjemo. Vsak stan na tim sveti je draga njiva božja, ktiro je Bog človeku obdelovati dal. Vsak člo vek je od Boga poklican delavc v žctvo Gospodovo poslan. Dobre dela so tisto drago snopje, k ti riga nekdaj u vecnost ponesemo za vecno plačile. Oh, naj bi bili tudi mi vsi pridni delavci v žetvi Gospodovi, naj bi nikolj ne mudili svojiga dela, kakor nas sv. Pavl v svojim pismi na Riralane lepo opomina.
I.
» ■ • • ; .
1. Veliko stanov je na sveti od poredniga beraca do svet- liga kralja; pa vsakmn stanu je Bog svojih posebnih darov dal, z katermi vsakdo za vecnost lehko Bogu služi, če le z prijctmi darmi prav obraca. Za to sv. Pavl veli: Bratjel po gnadi božji, klire smo delezni, smo tudi razne (vse sorte) Olj mnogotere darove od Boga prijeli."- — Pervi kristjani s«v potrebvali cudežev, de se je po njih sveta vera širnla ir>o vterdila; Bog jim je torej dal dar prerokvanja, de so spoz nali ino napovedali prihodne skrivne reci. — Pa ne samo čudeže delati, tudi rsaka stnlba, ktirn imamo, je boži dar} le pridno in zvesto njo opravljajmo, vsakter po svojim stani, opomina sv. Pavl. Je kdo od Boga včilel poklican, nuj skerbno uči! Je kdo gospodar postavlen, nuj svoje podložne opomina, ino bodi v opominvanji zvpst. Je Bog komu dal premoženja^ mu je z tem tudi službo odločil dajati vbogajime; s prepro stim sercam naj torej deli. Je kdor od Boga oblast prijel črez druge ljudi, je tudi za nje skerb prevzel; naj bo torej skerbcn oblastnik. Pa tudi vsmilenje skazati je viših dolžnost; vsmilijo naj se torej, pa ne z ncvoljo alj prisileni, lemuc
