73
mi smo srečni med njimi; oh de bi tudi vselej hva ležni bili! v
Svetla zvezda je modre v Jeruzalem pripeljala, alj ni obstala nad starim Jeruzalemam. Ona zvezda je nam sveta prava vera, ki v katolski cerkvi sveti, z sttrmi znamnjnmi nebeskih žarov nam očitno kaže, de je le v sveti katolski cerkvi izveličanje naše. Ali vi šliri znamnja svete cerkve poznate? •■ .
1. Pervo znaminje prave kat. cerkve je, de je edina, ker ima leeniga začetnika Jezusa Kristusa, s*ojga Gospodu, ktiri je svojo cerkvo vtemelil (postavilj. Edini so cerkve sveti tuniki, Po vsih keršanskih krajah boš slišal katolške učenike ravno tiste resnice Jezusove učiti, najdel ramo tinte zakra mente deliti, zvedel ravno tistiga nar visi poglavarja nevid- niga Jezusa Kristusa, vidniga pa rimskiga Papeža, kakor sv. Pavl uči: ,,En Gospod je, ena vera, en kerst, en Bog ino Oče vsih." Efez. 4, 5. „Ena vodba (regelca) vere vam bodi" Gal. 6,16. „Le en sam Bog je, ino en Kristus, ino ena njegova cerkva, ena vera, eno ljudstvo skuz zavezo zloge v eno telo sklenjeno. Edinost se ne sme krušiti. ino eno telo ne raztergati. Vse kar se matere loči, ločeno ne bo živelo, ino bo izveličanja bitje zgubilo." Sv. Ciprian.—Kdor vsih naukov terdno ne ver je, ktire je Kristus učil, apostelni ohranili, ino jih sveta katolška cerkev vervati veli, on v pravi katolski cerkvi ni — je krivoverc. — . . ■•
2. Drugo znaminje katolške cerkve — de je sveta, ker je njeni Gospod Jezus Kristus svet, ki vse dobro ljubi, vse hudo sovraži. Kakor čista je sončna luč, so sveti vsi njeni nauki, sveti njeni zakramenti. „Kristus je svojo cerkev ljubil, ino sebe za njo dal, de bi njo posvetil, ino sebi pripravil častitlivo cerkvo, ktira nima madeža alj gerbe, alj kaj dru- ziga taciga, ampak de je sveta ino brez madeža." Efez. 5, 25 — 27. Sveto živeli svojim vernim Jezus veli ino prosi Očeta rekoč: ,,Sveti Oče, posveti jih v resnici." Jan. 17. „Po njim svetim (.Kristusi), ki vas je poklical, tudi vi u vsim svojim djanji sveti bodite" — nas sv. Peter I. 1, 15 opomina. Ino kotjko njenih Svetnikov, marternikov ino devic se že v ne- besah veseli, katire, kakor izvolene. prijatle božje časiimo! Koljko pravovernih še neprenehoma v. sveti cerkvi sveto živi, med hudobnim s veta m, kakor rože med ternjam. Oh;, naj bi tudi mi sveto živeli, ino z svetmi čednostmi sveto cerkvo,
