63
svoje veličaslvo šel. Oh, koljka tolaž za nas vboge, revne* loljkohrnt preganjane srotc, če svoj križ vsak dan voljno'za- denemo, se zatajimo ino hodimo za Jezusa m! Veselimo se, ino radujmo; nase placilo je obilno v nebesih. Mat. 5, 12» Tega nas ljubi naš Izveličar uči, ki je bil osmi dan po svo jim rojstvi obrezan ino Jezuit imenvan.
9. Ura bije deccl. Kaj nam ima povedati? Ob deoeli uri (po Judovskim števili.) Jezu* iz Hriža na ves glas zarpije: ..Eli, Eli! lama sabaktani? To je: Moj Bog. moj Bog! kaj si me zapustil ?•■ Mat. 27, 4ti. — Se nisi ti take žalostne ure skusil? Ali se ni tebi bilo, kakor hi bil tebe Bog zapustil?
— Pripravljaj se-, terplenje mora priti. Bog otroka brez šibe ne pusti, katcrga izveličat hoce. V" tcrplcnji pa ne kleti, ne rotiti se, ne druge dolžiti, temne v božjo pomoc imamo, kakor Jezus, klicali rekoc: Oče, ako je mogoce, naj kelh terplenja memo gre; pa ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi." Luk. 22, 41. .,Ulici mene v sili—pravi Gospod — ino vsli.šal le bom.** Psalm. 49, 15.
10. Ura vdori deset. Cujmo, kaj nas uči. kaj nam veli?
— Več je na sveti hudobnih, kakor pravičnih ljudi. V petih mestih Sodome ino Gomore ni bilo de*ef praričnift; z nebe škim ognjam jih je Bog pokončal. Med dvanajstim smami stariga očaka Jukobaje bilo deset malopridnih ki so nedolžniga brata Jožefa v Egipt prodali. Bog je pa pravičnika Jožefa na kralev sedež postavil. — Dvanajst rodov je bilo izvoleniga ljudstva, črez katero sta David in Salomon srečno kralje vala. Deset rodov se je spuntato ino svojmu kralju nepokorno bilo, ter je hudobno malikvalo. Bog jih je sovražnikam pre magati dal, de so jih veliko pomorili, ostanke pa v hudo sužnost gnali. Tak se Tsim nepokornim, puntarjam godi. Gosposka je od Boga, in kdor se svoji gosposki vstavlja, se Bogu vstavlja ino sam sebe pogubi. Rim. 13, 1 —2. — Kdor pa želi pravično, ino prav srečno živeti, ima deset zapoved božjih zvesto dopolnili. „Hočeš v živlenje jili, derži zapovedi." JVlat. 19, 17. Ta je desete ure zlati nauk.
11. Ura bije ednajst. Kaj pravi njeni glas? Oznani nam posledni čas. Ob enajsti uri je sel hišni gospodar poslednič delavcov najemat, rekoč: „Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?-' Pojle tud vi v moj vinograd." Mat. 20, 6 — 8. Oh za koljko nas je tudi to novo leto posledni čas se poboljšati ino resnično spokoriti, krivico popraviti, si dobrih del naberati
