87
I.
1. Bog si je Hebreje, žlahto alj rodovino Abrahama, ka- tirmu je bilo tudi Heber ime, za svoje ljudstvo izvolil. He- brejci so se tudi Izraelci alj Judje imenovali; ino za nje je skerbel dober Bog več, kakor oče za svoje otroke. Vučil jih je po svojih prerokih, de bi njega prav spoznali, njemu zvesto sluzili ino se pripravljali na prihod obljubleniga Odre šenima. Taki preroki so bili Mojzes, David, Elia, Izaia, Je remija, Ecehiel, Daniel, Miheja ino drugih vec. „Po njih — pravi sv. Pavl svojim sorodnikam — je Bog od nekdaj go voril našim starim očovam po mnogoterih potih alj vižah, kakor iz gorečiga germa, iz strašniga oblaka na gori Sinaj, pa tudi skuz skrivno razodenjc, ter jim je svojo voljo razo del. Poslednic je poslal svojiga lastniga Sina, ki je deležnik alj erb ino gospod vsih stvari, pa tudi stvarnik sveta, naj bi nas on, sam boži Sin prav poducil Bogi spoznati ino njemu vredno služiti." — Pač, kdo bi si vmislil, de vsiga- mogoeni Stvarnik revne červe objiše — de kralj vecne časti zgublene, v greh zakopane otroke uči, kako bi naj srecni ino izveličani bili! ,,Jaz napolnim nebesa ino zemljo" — govori on po preroku Jeremiju, 23, 24; za nas pa clovek, malo dete postane, ino v tesnih jaselcah leži." Sv. Bernard. Oh čudna visokost ino ponižnost božiga Sina!
2. Veselimo se toljke ponižnosti Izveličarja našiga, pa tudi njegove božje velikosti ino imenitnosti ne pozabimo, zakaj on je po besedah svetiga Pavla svetloba božje časti, v katerim se je vsmilen Bog nam veliko lepši pokazal, ka kor svoje dni Izraelcam v svetlim oblaki, po ktirim jih je skuz pušavo v obljubleno deželo peljal. Jezus boži Sin je prava ino resnična podoba božiga bitja; le po njem Boga prav spoznamo, vse ohrani on z besedo svoje vsigamogoč- nosti. Ravno on. Sin boži je pa tudi tako rekoc svojo vse mogočnost ino veličast zakril, se dal iz vsmilenja do nas ob soditi ino vmoriti, nas z svojo prelito kervjo grehov očistit. -Oh čudo milosti bože! — »Bog je pokazal svojo vsemogoč nost v stvarjenji — svojo modrost u vladanji slvarjenja; pa svojo ljubeznivo vsmilenje nam je še le nar lepši pokazal ?kuz svoje včlovečenje." Sv. Bernard.
3. NeveVni Judje so pa ravno za velikiga ponižanja del lezusa zaničvali; njegova grozovetna smert jim je bila v po
