34
vredno prijeti! — Iz jezar ino jezar narodov ljudi, hi sd ob rojstvi Odrešenika na sveti ziveli, je en sam rod za to veliko obljubo se prav vedel; vsi drugi so njo pozabili.
2. Bog je iz vsih narodov izvolil zlahlo Abrahama, prs« vičniga moza, ino mu ponovil obljubo poslati Izveličarja, rekoc: ,.Hocem te stvariti veliko ljudstvo, ino v tvojim zarodi bo rojen, ki ga narodi čakajo: po njem bojo narodi zemle srečni. — Kar je Bog Abrahamu ino njegovimu sinu Izaku obljubil, je star očak Jakob, Izakov sin na smertni posteli svoji mu sinu Judu napovedal rekoč: ..Kraleva palica ne bo vzeta od Judeta. ino vojvoda ne od njegoviga ledja, dokler ga ne bo Tistiga (Mesijeza), ki je poslan biti namenjen; ino narodje bojo upali v Njega." — Ino kedar so se Judje" pomnožili kakor pesek na morji, je Bog nar imenitnej ob ljubo dal Davidu kralju rekoč, de bo iz njegovih mlajšev rojen, ki bo kraljoval v hiši Jakopovi vekomaj, Kristus Go spod. — Pa kako radi so Judje lepo obljubo pozabili — kako slabo se na velik prihod svojiga Odrešenika pripravljali! De bi clo spomin obljubleniga Mesija izmed ljudi ne zgubil se, je Bog pošiljal svete može — preroke, ki so Izraelce bu dili ino jim prerokvali prihodniga Odrešenika.
3. Prerok Izaia, on svetla denica prerokov — kako lepo je oznanoval ljudem prihodniga Izveličarja! „Glej, devica bo spočela, ino Sina rodila, ino reklo se bo njegovo ime Ema- nuel (to je Bog z nami). Dete nam bo rojeno, sin nam bo dan, ino gospodslvo bo na njega ramih; ino njemu bo ime: Prečudni, Svetvavic, Bog, Močen, Oče prihodnih časov, Poglavar miru. — Alj kdo je verval naši besedi? ino roka božja komu je razodeta? — Vidili smo zaničvaniga ino nar zadniga med ljudmi, moža v bolečinah ino skušaniga v ter- plenji. — Za res je on naše slabosti na se vzel ino naše bolečine je on nosil. On je bil ranjen za naših grehov del, rastert je zavolj naših pregreh. Mi vsi smo ko ovce zajšli, ino Gospod je pregreho vsih na nj vergel. Darovan je bil, ker je sam hotel, ino ni svojih ust odperl; kakor ovca bo h klanju peljan, ino kakor jagne ne bo svojih ust odperl. Med. krivične bo štet, alj veličasten bo njegov pokop. — Daniel, prerok v ptuji Babilonski deželi je napovedal leto, v katerim se bo vse to zgodilo; ino prerok Mihe j a je mesto pokazal Mesijeviga rojstva rekoč: „Ino ti, fietlehem v zemli Juda, nisi nar manjši med poglavitnimi mesti (rodu) Juda; zakaj
